Okrogla miza: Evropska direktiva prvi korak k večji zaščiti avtorjev

Ljubljana, 31. avgusta - Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije je danes soočila mnenja o predlagani direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, ki bo septembra spet predmet odločanja v Evropskem parlamentu. Predstavniki ustvarjalcev so jo označili za prvi korak k večji zaščiti avtorjev, v imenu nasprotnikov je piratska stranka opozorila na nedorečenosti.

Poročevalec za direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v Evropskem parlamentu (EP) Axel Voss je preko Skypa iz Nemčije pojasnil cilj direktive. To po njegovih besedah ni omejevanje svobode do interneta, kot so pred julijskim odločanjem v EP, ko je ta zavrnil začetek pogajanj za posodobitev zakonodaje, opozarjali njeni nasprotniki, temveč predvsem zaščititi avtorska dela pred zlorabami in kovanjem dobičkov na njihov račun.

Po njegovem mnenju Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršnokoli nadomestilo. Pri tem se je, kot je poudaril, potrebno vprašati, ali se strinjamo s poslovnim modelom, ki nekomu nekaj krade in iz tega ustvarja dobiček, ne spoštuje pa pravic drugih, kot je avtorska pravica. Lastniki takšnih poslovnih modelov po njegovih besedah trdijo, da zagotavljajo zgolj infrastrukturo, niso pa odgovorni za vsebine.

Po Vossovih navedbah bi direktiva veljala samo za tiste platforme, ki gradijo poslovni model na avtorsko zaščitenih delih in s tovrstnimi vsebinami privabljajo denar. Po direktivi bi namreč z lastniki avtorskih pravic morale skleniti dogovor o uporabi, s tem pa bi zagotovile transparentnost. Uporabnike spleta po njegovih besedah ne bi smelo skrbeti, saj se jih direktiva glede nalaganja vsebin na npr. Facebooku ne dotika.

S tem je ovrgel pomisleke proti 13. členu, ki so ga nasprotniki direktive izpostavili kot enega najbolj problematičnih. Po njihovih trditvah naj bi šlo za poskus uvedbe filtriranja in cenzuriranja vsebin ter hkrati za grožnjo svobodnemu internetu.

"Nihče ni zainteresiran za filtre in za manj svobode, a moramo upoštevati pravice drugih," je poudaril Voss. Ureditev avtorskih pravic je sicer po njegovih besedah kompleksno vprašanje, se je pa, kot je poudaril, prvič zgodilo, da so se pri tem združile različne branže kreativnih industrij. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo septembra, ko bo EP spet odločal o tej tematiki, je odvrnil, da si želi, da se bo našel kompromis med politiko in velikimi skupinami. Manevrski prostor po njegovem mnenju še obstaja.

Predstavniki ustvarjalcev - v imenu literatov, založnikov in publicistov Luka Novak, v imenu glasbenih izvajalcev Boštjan Dermol in v imenu avdiovizualnih avtorjev Klemen Dvornik - so si bili enotni, da je predlagana direktiva ustrezna smer k ureditvi avtorskih pravic na spletu. Ni optimalna, je pa prvi korak k nečemu, kar sedaj sploh ni urejeno, so se strinjali.

Kot je poudaril Novak, bi direktiva, ne da bi karkoli spremenila za uporabnike, izvzete so po njegovih trditvah tudi spletne enciklopedije in znanstvena dela, razbila monopol in sprostila internet, ker bi "vzela velikim in dala malim". Po njegovem mnenju bi se z njo odprl prostor za neodvisne platforme, ki bi želele skleniti pogodbe z avtorji in bi lahko, denimo, delile samo neodvisna dela.

Tudi predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andree je poudaril, da je direktiva potrebna, nasprotujejo pa 11. in 13. členu, ker po njegovem mnenju ne bosta delovala. Prvi predvideva nadomestila založnikom za digitalno uporabo medijskih prispevkov, kar so sicer nasprotniki poimenovali kot davek na povezave. Po njegovih besedah se je v Nemčiji že izkazalo, da to ne deluje, 13. člen pa je po njegovi oceni tehnično neizvedljiv.

"Oglaševalska pogača, iz katere so se financirali avtorji na internetu, je sedaj skoraj v celoti pri Googlu in Facebooku. Ker spletni velikani za večjo konkurenčnost zlorabljajo osebne podatke, ne 11. ne 13. člen ne bo prinesel denarja avtorjem in založnikom, ampak bi se tega morali lotiti s spremembo zakonodaje, povezane z zasebnostjo in obdelavo podatkov," je prepričan Andree.