ICYDK 6.7.2018 9:00

Od dobre ideje do svetovno znane skodelice v obliki kozjega roga

Ljubljana, 6. julija - Na platformi za množično financiranje Kickstarter se je doslej uspešno predstavilo kar nekaj slovenskih projektov, eden najuspešnejših pa je bila kavna skodelica v obliki kozjega roga Goat Mug. Razvila jo je ekipa Goat Story z Anžetom Miklavcem na čelu, ki je s kampanjo zbrala okoli 460.000 dolarjev (394.000 evrov). Uspeh je pričakovano vzbudil tudi pozornost ponarejevalcev, ki so ekipi povzročili precej nevšečnosti.

Ljubljana.
Gramofon s trobljo.
Foto: Jaka Blasutto/Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije

Ljubljana.
Gramofon Iskra.
Foto: Jaka Blasutto/Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije

Ljubljana.
Gramofon Gorenje GC 201 A.
Foto: Jaka Blasutto/Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije

Ljubljana.
Iskrin gramofon Manuela.
Foto: Jaka Blasutto/Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije

Ljubljana.
Kavne skodelice v obliki kozjega roga Goat Mug.
Foto: http://www.goat-story.com/

Ljubljana.
Kavne skodelice v obliki kozjega roga Goat Mug.
Foto: http://www.goat-story.com/

Ljubljana.
Kavne skodelice v obliki kozjega roga Goat Mug.
Foto: http://www.goat-story.com/

Ljubljana.
Direktor in ustanovitelj blagovne znamke Goat Story Anže Miklavec.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Izdelki blagovne znamke Goat Story.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Prvi lebdeči gramofon na svetu, ki ga je izdelala slovenska ekipa MAG-LEV Audio.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana.
Prvi lebdeči gramofon na svetu, ki ga je izdelala slovenska ekipa MAG-LEV Audio.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana.
Prvi lebdeči gramofon na svetu, ki ga je izdelala slovenska ekipe MAG-LEV Audio.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Miklavčevo podjetje Zkotz je najprej pod blagovno znamko Equa izdelovalo dizajnerske stekleničke za vodo, "logično nadaljevanje poslovanja" pa je po Miklavčevih besedah predstavljala skodelica Goat Mug. Izdelek so bolj ali manj intenzivno pilili skoraj dve leti, veliko pozornosti pa so namenili tudi pripravi kampanje na Kickstarterju.

Z zbiranjem sredstev so začeli decembra 2014 in do začetka januarja 2015 zbrali okoli 460.000 dolarjev. Kampanja na Kickstarterju je prinesla prepoznavnost, z njo pa tudi neprijetno stran - izpostavljenost ponarejevalcem.

Startup ideja je intelektualna lastnina

Večina startup projektov temelji na inovativni ideji, ki kot taka predstavlja intelektualno lastnino. Ta je po pojasnilih Urada RS za intelektualno lastnino samostojno pravno področje, saj zakon med drugim določa vrsto in vsebino teh pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru njihove kršitve ter vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja. Torej podjetniška narava teh pravic zahteva tudi ustrezno upravljanje z njimi.

Zaradi izključne narave so z ekonomskega vidika pravice intelektualne lastnine izredno pomembne, saj vplivajo na povečanje konkurenčnosti subjektov na trgu, njihov dolgoročni razvoj, na raziskave, razvoj in investicije, na vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, na odpiranje novih delovnih mest ter tudi na povečanje prihodkov države iz naslova davkov.

Med kršitve pravic intelektualne lastnine sodi tudi ponarejanje blaga, pri čemer gre za blago, označeno s tujo ali ponarejeno znamko. Ponaredke je mogoče najti v najrazličnejših skupinah izdelkov, pri čemer že dolgo ne gre več le za ponaredke denimo znanih blagovnih znamk oblačil in obutve, temveč med drugim tudi za ponaredke izdelkov startupov.

Ponarejena skodelica je slabše kakovosti

Ekipa Goat Story ima s ponaredki njihove skodelice po Miklavčevih besedah veliko izkušenj, največkrat pa so se pojavljali na azijskih trgih. "Pojavila se je celo težava, da so našo oblikovno zasnovo ščitili drugi. Pravno smo se morali kar precej boriti, kar nam je povzročilo veliko preglavic," je pojasnil.

Škodo, ki so jo utrpeli zaradi ponaredkov, je po njegovih besedah težko oceniti, saj so trgi, kot je azijski, ogromni in jih je težko nadzirati. "Že samo stroški, ki smo jih imeli z odvetniki, so bili zelo visoki," je dejal. Sicer pa poudarja, da v razvoj vlagajo velik del sredstev, zato kraja ideje zanje predstavlja veliko izgubo.

Problematika ponaredkov pa ni le v tem, da proizvajalec ostane brez zaslužka, temveč so ponaredki tudi nižje kakovosti, čeprav tega na prvi pogled morda ni opaziti. Kopije Goat Mugov so bile tako po ugotovitvah njenih avtorjev izdelane iz precej manj kakovostnih materialov, njihove mere so bile napačne, usnjeno držalo so ponarejevalci zamenjali s plastiko, razlike so bile tudi v podrobnostih. Ne glede na to je bila cena ponaredka v nekaterih primerih celo višja od pristnega izdelka.

Tehnične inovacije težje ponarediti

Velik uspeh je na platformah za množično financiranje doseglo tudi slovensko podjetje Mag-Lev Audio, ki je izdelalo prvi lebdeči gramofon na svetu. Tudi takšen izdelek pritegne precej pozornosti ponarejevalcev, vendar pa ga je po pojasnilih podjetja zaradi tehničnih inovacij težje ponarediti.

"Produkte, ki temeljijo le na inovativni obliki, je veliko lažje skopirati in izdelati kot tehnološke inovacije. Prek spleta smo seveda razkrili obliko, strojna in programska oprema izdelka pa ostajata očem skrita," so pojasnili.

Drugače bo, ko bodo izdelke dostavili kupcem. Takrat bodo ponarejevalci gramofon namreč lahko podrobno pregledali in s tem dobili vpogled v nekatere prej skrite podrobnosti, ocenjujejo v podjetju.

Vlogo za patent na vseh področjih so sicer uspeli vložiti tik pred objavo projekta na spletu. "Seveda se nam zdi patentna zaščita zelo pomembna. S tem si podjetje zagotovi časovno prednost pred ostalimi, ki je v startup svetu, kjer so finance omejene in posledično čas izvedbe podaljšan, še kako pomembna," poudarjajo.

Rešitev v boljši ozaveščenosti uporabnikov

Miklavec je prepričan, da bi lahko pomembne izboljšave na tem področju dosegli z boljšo ozaveščenostjo uporabnikov. "Vsakogar, ki uporablja ponaredek, bi moralo biti sram. Mi kot ustvarjalci namreč s tem dolgoročno ne dobimo možnosti inoviranja," je prepričan.

Boljšo ozaveščenost bi po njegovem mnenju dosegli s pogostejšo obravnavo problematike v javnosti, pri čemer je treba izpostaviti širše posledice kupovanja ponaredkov. To izpostavljajo tudi na uradu za intelektualno lastnino, kjer opozarjajo, da ponaredki predstavljajo grožnjo delovnim mestom, obenem pa so zaradi nižje kakovosti lahko celo nevarni za zdravje.

Projekt ICYDK

Boljšemu razumevanju intelektualne lastnine je namenjen tudi projekt ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in v okviru katerega je nastal tudi ta prispevek.

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.