Število prebivalcev Zahodne Evrope zaradi migracij v porastu, v Vzhodni Evropi vedno manj ljudi

V najnovejši izdaji Evropskega pregleda demografske statistike so znanstveniki raziskali podatke o prebivalstvu v Evropi od leta 1990 do 2017. Glavna faktorja sta bila naravni prirast, to je razlika v številu rojstev in smrti, ter migracije, to je razlika v priseljevanju in odseljevanju.

Največjo razliko v spremembi števila prebivalcev sta tako v zadnjih 17 letih zabeležili Irska, kjer se je število prebivalcev povečalo za kar 36 odstotkov, ter Bosna in Hercegovina, kjer je v primerjavi z letom 1990 sedaj 22 odstotkov manj ljudi.

Višji prirast so med drugim zabeležili še v Švici (26 odstotkov), na Norveškem (24 odstotkov), v Španiji (20 odstotkov) in Franciji (17 odstotkov). Od naštetih držav je bil malenkost višji prirast na račun rojstev zabeležen le v Franciji, drugod so za večje število ljudi pretežno odgovorni priseljenci.

Kot so zapisali v študiji, države v relativno bogatih regijah - Zahodna, Južna in Severna Evropa - še naprej beležijo porast števila prebivalcev, ki je v povprečju skupek naravnega prirasta in priseljevanja. Le nekatere države, med njimi Nemčija in Italija, so zabeležile negativni naravni prirast, a se je skupno število prebivalcev vseeno zvišalo na račun migracij.

V drugih regijah - Srednja, Jugovzhodna in Vzhodna Evropa - se je število prebivalcev opazno znižalo. Kot ocenjujejo v študiji, je to kombinacija nižjega naravnega prirasta in odseljevanja. V BiH, Bolgariji, Latviji, Litvi in Moldaviji se je od leta 1990 število ljudi zmanjšalo za 19 odstotkov ali več. Glavni razlog za manjše število prebivalcev je odseljevanje, le v Rusiji imajo zaradi priseljencev predvsem iz nekdanjih držav Sovjetske zveze dandanes skoraj enako število ljudi kot pred 17 leti.

Sicer so le v nekaterih bogatejših državah v regiji, kot so zapisali v raziskavi, zabeležili manjši prirast prebivalstva. Med drugim so prirast zabeležili na Češkem, Slovaškem in v Sloveniji. Pri nas se je glede na podatke znanstvenikov število prebivalcev povečalo za tri odstotke, rahlo več zaradi priseljevanja kot naravnega prirasta.

V Sloveniji so sicer lani po podatkih slovenskega statističnega urada prvič po 11 letih zabeležili negativni naravni prirast, saj je umrlo 268 oseb več, kot se jih je rodilo.

"Migracijski tokovi so v tem času postali gonilna sila za rastjo in padanjem prebivalstva v Evropi," navaja demografa avstrijske akademije znanost Tomasa Sobotko avstrijska tiskovna agencija APA. Pojasnil je še, da čeprav se odstotek rodnosti v Vzhodni Evropi ne razlikuje bistveno od zahodnih držav, delijo migracijski toki staro celino na dva dela.