Vrh kmetijskih in živilskih podjetij v ospredje postavil ljudi
Ljubljana, 15. junija - V Ljubljani je danes potekal 18. vrh kmetijskih in živilskih podjetij, ki je tokrat v ospredje postavil ljudi. Brez teh namreč ni uspeha, izziv pa je poiskati prave kadre in jih tudi zadržati. Sektor je sicer v dobri kondiciji, a tu so podnebne spremembe, ki izvajajo pritisk predvsem na področje prehrane, je bilo slišati v uvodnem delu srečanja.
Lanski vrh so zaključili v dobri kondiciji, to se kaže tudi v letošnjih rezultatih, predvsem pa v ljudeh, je uvodoma dejala direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. "Ljudje so naši kadri. Kot vsaka branža se tudi mi soočamo z izzivom, kako priti do najboljših in kako jih zadržati," je poudarila. Po njenem namreč uspeh podjetij krojijo vsi zaposleni, od vratarja do predsednika uprave, ki si vsak dan prizadevajo za to, da dajejo na trg dobre in varne izdelke.
Tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, pod okrilje katere sodi kmetijsko-živilska zbornica, Sonja Šmuc je poudarila, da so uspeh ljudje. Posel delamo ljudje za ljudi, je dejala in dodala, da je vodjem jasno, da so zadovoljni ljudje tisti, ki lahko ustvarijo več, pomembno pa je, da vodstvo ustvarja okoliščine, v katerih so ljudje lahko uspešni. Bistvo vodij ni v tem, da so sami uspešni, ampak da ustvarijo prostor, v katerem bodo uspešni vsi okoli njega, je menila.
"Če hočemo, da se ljudje počutijo uspešne, se morajo osebnostno razvijati. Če se ne bodo počutili uspešne, potem tudi inovacij ne bo," je dejala Šmučeva in ocenila, da je to skupen izziv, saj morajo to čutiti tudi zaposleni. Ob tem je poudarila, da je na trgu kadrovska vrzel, saj mlada generacija prepozno vstopa na trg dela, poleg tega je velik delež starejših zaposlenih.
Tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan se je strinjal, da so naša edina prednost ljudje. Ti so po njegovem mnenju zaslužni za pomembne premike v celotnem gospodarstvu, ne le tej branži. Sedanja konjunktura je po njegovih besedah posledica dobrega dela vodij in zaposlenih. Ob tem je ocenil, da so ljudje prekomerno obremenjeni in da si zaslužijo živeti bolje.
Minister se je dotaknil tudi prihodnjih izzivov, med katerimi so po njegovem mnenju največji podnebne spremembe. Te v zadnjih letih krojijo poslovanje kmetijskih podjetij, enako bo tudi v prihodnje, zato je sektor prehrane pod velikim pritiskom.
"Podnebne spremembe so tukaj. Ni leta, ko ne doživimo toče, suše ... vsega, kar moti kmetijsko proizvodnjo," je poudaril in dodal, da se je država v preteklih letih na to odzivala z različnimi ukrepi, bo pa v prihodnje verjetno potrebnega še več dela, da se podnebnim spremembam prilagodimo še bolje.
Židan je izpostavil, da je treba podnebne spremembe upoštevati tudi pri oblikovanju prihodnje skupne kmetijske politike. Zdaj je stekla razprava o tej politiki za obdobje 2021-2027 in prva ponudba delitve sredstev za Slovenijo je po njegovi oceni slaba, celo nedostojna - kot da ne bi bilo na svetu 815 milijonov ljudi lačnih.
Bruselj med drugim poudarja pomembnost proizvodnje hrane in poenostavitve, a prvi predlog tega po njegovi oceni ne odraža. "Spet je treba stopiti skupaj, zavedati se je treba, da je pred nami leto ali dve zelo trdega dela, da se izboljša prvi predlog," je še poudaril minister.
Udeleženci srečanja so prisluhnili tudi agrarnemu ekonomistu Alešu Kuharju. Ta je med drugim ocenil, da se je poslovanje slovenske živilskopredelovalne industrije lani stabiliziralo in raste tudi letos, vedno bolj je aktivna tudi na tujih trgih. Izvozna aktivnost se krepi, ključne trgovinske partnerice so sosednje države Hrvaška, Avstrija in Italija, pri uvozu tudi Nemčija.
Dotaknil se je tudi povezave med maloprodajnimi cenami in cenami pri proizvajalcih - če je včasih veljalo, da se maloprodajne niso prav veliko prilagajale nihanjem cen pri proizvajalcih, pa Kuhar zdaj opaža, da je konkurenca zdaj na nek način začela dihati. Maloprodajne cene so začele slediti gibanju cen pri proizvajalcih, bolj se sicer prilagajo navzgor kot navzdol. Maloprodajne cene rastejo hitreje od proizvajalčevih, razlika je še vedno velika. Slovenija je sicer gledano po nominalni rasti maloprodajnih cen v vrhu med državami območja z evrom, po rasti proizvajalčevih cen pa v spodnjem delu držav.
Vrh se je končal z razglasitvijo zmagovalca desetega tekmovanja za študente s področja inovativnosti v živilstvu in razvoja novih izdelkov, Ecotrophelia Slovenija. Letos je zmagala skupina študentov, ki je razvila izdelek Mousse-have, čokoladni mousse na osnovi odpadne vode čičerike (aquafaba) v dveh okusih; izdelek je primeren tudi za vegane in ljudi z alergijo na jajčne beljakovine. Zmagovalci, ti prihajajo z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, pa bodo Slovenijo zastopali na evropskem tekmovanju Ecotrophelia Europe, ki bo potekalo oktobra v času sejma Sial v Parizu.