Slovenija lani najmanj samooskrbna pri sadju, najbolj pri mesu

Domača pridelava sadja je tako lani ob še enem letu vremenskih nevšečnosti po začasnih podatkih dosegla 39.700 ton, potem ko je bila v 2016 pri skoraj 91.000 tonah, v 2015 pa še pri 156.110 tonah. Potrošnja sadja je bila lani pri 186.100 tonah oz. povprečno 71,3 kilograma na prebivalca, kar pomeni, da je bila stopnja samooskrbe le pri 21,3 odstotka. Predlani je bila pri 31,8 odstotka, v 2015 pa še pri 47 odstotkih.

Domača pridelava zelenjave je lani dosegla 96.400 ton, potem ko je bila v 2016 pri 105.500 tonah in v 2015 pri 95.550 tonah. Slovenci so ob tem lani porabili za 248.800 ton zelenjave oz. 113,2 kilograma na prebivalca, tako da je bila stopnja samooskrbe pri 38,7 odstotka. Leto pred tem je bila 41,7 odstotka, v 2016 pa 39,6 odstotka.

Nizka je bila tudi stopnja samooskrbe pri medu, kjer je dosegla 45 odstotkov. Povprečni Slovenec je porabil skoraj kilogram medu, pridelava medu pa je dosegla le okoli 800 ton oz. 38 odstotkov manj kot predlani.

Pri krompirju je bila samooskrba 49,7-odstotna. Poraba je dosegla 155.000 ton, povprečen Slovenec pa je porabil 68,2 kilograma krompirja. Domača pridelava je medtem dosegla 77.100 ton, medtem ko je bila v 2016 pri 84.910 tonah. V 2016 je bila samooskrba pri krompirju 54,9 odstotka.

Višja je tradicionalno stopnja samooskrbe pri žitih in mesu.

Pridelava žita je tako lani dosegla 547.000 ton, kar je precej manj kot v 2016, ko se je ustavila pri 638.080 tonah. Potrošnja se je medtem povzpela na 866.700 ton oz. 120,8 kilograma na prebivalca, tako da je bila stopnja samooskrbe pri 63,1 odstotka. V 2016 je bila pri 74,1 odstotka.

Najbolj samooskrbna je Slovenija pri mesu. Lani je tako prireja mesa dosegla 156.900 ton, medtem ko je bila v 2016 pri 148.550 tonah. Potrošnja mesa je dosegla 192.600 ton oz. 93,2 kilograma na prebivalca, stopnja samooskrbe je bila 81,5-odstotna, v 2016 pa je bila 76,4-odstotna.