Podjetja znanost 8.6.2018 17:48

Za izboljšanje prenosa znanja v gospodarstvo potrebna ustrezna struktura in podjetniški duh

Ljubljana, 8. junija - Pri prenosu znanja iz akademskega okolja v gospodarstvo so številni izzivi, ki so med drugim povezani z neustreznim pravnim okvirjem, birokratizacijo in pomanjkanjem spodbud za raziskovalce. Potrebujemo ustrezno strukturo, ki bo ta prenos omogočala, ter gojenje podjetniškega duha, so se strinjali udeleženci okrogle mize na Kemijskem inštitutu.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
V okviru tedna Kemijskega inštituta okrogla miza o specifičnem področju prenosa tehnologij in spodbujanju podjetniških idej in odcepljenih podjetij, ki nastanejo v znanstvenem in univerzitetnem okolju.
Foto: Lea Udovč/STA

Eden od problemov na področju prenosa znanja iz akademskega okolja, ki ga opaža Andrea Basso iz italijanskega tehnološkega podjetja MITO Technology, je, da institucije za prenos tehnologij nimajo ustreznih finančnih sredstev in veščin za to delo, politike na tem področju pa so nestabilne in neusklajene. Delati pod takimi pogoji je po njegovem mnenju težko.

Potenciala za prenos znanja je v Sloveniji po njegovih besedah veliko, kar potrebujemo, pa je dobro organizirana struktura za prenos tehnologij na treh ravneh. Najprej je potrebno poiskati najboljše ideje znotraj univerze ter vzpostaviti zaupanje med raziskovalci. Nato je potrebno ustrezno presoditi, katere ideje so primerne za prenos v industrijo, pri tem pa potrebujemo tudi dostop do financ.

Po mnenju Matjaža Hrena iz podjetja Biosistemika, spin-off podjetja Nacionalnega inštituta za biologijo, potrebujemo zavedanje, da podjetništvo ni nekaj slabega, temveč da je odgovorna karierna izbira. Podjetniški tečaji bi morali biti po njegovem mnenju obvezni za vse naravoslovce, saj bi bil to "prvi korak pri grajenju podjetniškega duha".

z njim se je strinjal tudi direktor za raziskave in razvoj v biotehnološkem podjetju Acies Bio Gregor Kosec. Institucije znanja je potrebno odpreti za podjetniški duh ter jih na različne načine povezati z gospodarstvom, je menil Kosec. "Na tak način bo vsem lažje. Ko bo ideja prišla do stopnje, ko bo ekonomski potencial očiten, bodo ljudje imeli željo ta potencial razvijati ter narediti korak naprej."

Kot je še izpostavil, potrebujemo tudi več zavedanja, da so za različne stopnje razvitosti podjetja primerni različni tipi investitorjev. V začetnih fazah so med investitorji običajno družine in prijatelji, šele nato lahko podjetje pristopi k poslovnim angelom, kasneje pa sledijo investicije tveganega kapitala.

Raziskovalka Marta Klanjšek Gunde iz spin-off podjetja Kemijskega inštituta MyCol pa je opozorila, da imajo akademski startupi posebne potrebe, kar bi morali upoštevati. Akademski startupi denimo potrebujejo veliko ustrezne raziskovalne opreme in laboratorije itd. V podjetju MyCol tako trenutno najemajo laboratorije in pisarne na Kemijskem inštitutu, sicer ne bi mogli začeti, je poudarila Klanjšek Gunde.

Pravih priložnosti za začetek akademskega startupa po njeni oceni manjka, poleg tega delo močno otežuje tudi nepotrebna birokracija, ki vzame veliko časa in energije, je še dodal.

Tudi Stefano Salvador iz italijanskega Area Science Park se je strinjal, da bi morala biti raziskovalna infrastruktura odprto dostopna. K temu si prizadevajo tudi v njegovi organizaciji, kjer želijo, da bi bili laboratoriji odprti ne le za druge raziskovalne institucije, temveč tudi za zasebna podjetja.

V okviru Univerze v Ljubljani je v preteklosti nastalo osem spin-off podjetij, ki pa z vidika poslovnih rezultatov po besedah Urše Jerše iz pisarne za prenos znanja na ljubljanski univerzi niso bili tako uspešni. Na univerzi si zato želijo v prihodnje bolj aktivno pristopiti h komercializaciji znanja. To nameravajo doseči tudi s pomočjo Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT), ki so ga ustanovili v lanskem letu.

Pisarno si želijo razširiti na vsaj osem ljudi, ki bodo nudili praktično podporo na tem področju, saj se, kot je poudarila Jeršetova, zavedajo, da je na univerzi velik potencial, večji, kot kažejo trenutne številke, je še dejala Jeršetova.