Slovenija 9.6.2018 10:00

Študija: Slovenija med zmagovalkami globalizacije

Bielefeld, 9. junija - Slovenija je med zmagovalkami globalizacije, ugotavlja študija nemške fundacije Bertelsmann, ki so jo predstavili ta teden. Po pozitivnem učinku na BDP na prebivalca zaradi okrepljene globalne povezanosti od 1990 do 2016 je pristala na devetem mestu, upoštevajoč kupno moč pa celo na drugem. Na prvem mestu lestvice je Švica, na zadnjem Indija.

Ljubljana.
Graf gospodarskih gibanj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Študija, upoštevajoč gospodarske, socialne in politične dejavnike, na začetku ugotavlja, katere države so bile na podlagi podatkov iz 2016 najbolj in katere najmanj globalizirane. Na vrh lestvice se je zavihtela Irska, sledijo pa Nizozemska, Belgija, Švica, Danska, Švedska, Avstrija, Velika Britanija, Finska in Madžarska.

Z izjemo Velike Britanije tako v prvi deseterici ni velikih svetovnih gospodarstev iz skupine G20. Prvo je na 11. mestu najti Kanado, Francija je na primer 16., Nemčija 18., Španija 19., Avstralija 21., Italija 23., ZDA 29., Japonska 33., Turčija 35., takoj za Južno Afriko, Rusija 36., Južna Koreja 37., na dnu lestvice 42 držav, vključenih v raziskavo, pa so Mehika, Kitajska, Brazilija, Argentina in Indija.

Slovenija se je na lestvici znašla na 25. mestu, tik za Poljsko in pred Novo Zelandijo. Po gospodarskih kriterijih je dosegla 21. mesto, po socialnih 28. in po političnih šele 36. uvrstitev.

Drugačna je slika Slovenije, ko gre za učinke vse večje vpetosti v globalne tokove na gospodarsko rast. Na podlagi izračuna, ki meri razliko med ocenjeno ravnjo BDP na prebivalca v primeru stagnacije globalizacije in dejansko ravnjo BDP, je tako Slovenija dosegla 9. mesto. Omenjena razlika je za Slovenijo kumulativno dosegla 24.768 evrov, povprečno na leto v obdobju od 1990 do 2016 pa 953 evrov.

Na prvo mesto se je uvrstila Švica, kjer je kumulativna razlika v BDP na prebivalca zaradi globalizacije dosegla 49.730 evrov, povprečna letna pa 1913 evrov, za njo je na lestvici najti Japonsko, tretja je Finska, četrta Irska, peti Izrael, na šestem mestu je evropska gospodarska velesila Nemčija, sedma je Danska, osma Nizozemska, deseterico pa za Slovenijo zaključuje Južna Koreja.

Avstrija je na 11. mestu, Italija recimo 15., Francija 18., Velika Britanija 20., ZDA pa šele 25., saj je največje nacionalno gospodarstvo na svetu svojo globalno vpetost v času od 1990 povečalo za razmeroma malo.

Spodnjo deseterico lestvice sestavljajo Norveška, Romunija, Južna Afrika, Bolgarija, Brazilija, Mehika, Rusija, Argentina, Kitajska in Indija. Na Kitajskem je tako zgoraj omenjena kumulativna korist globalizacije dosegla le 2049 evrov, povprečna letna pa vsega 79 evrov, v Indiji sta medtem številki še bistveno nižji, 567 evrov in 22 evrov.

Čeprav sta obe veliki azijski gospodarstvi v zadnjih desetletjih beležili hitro rast, predvsem Kitajska pa se je uvrstila v sam vrh gospodarskih velesil, pa sta še vedno precej zaprti, kar kaže tudi nizka uvrstitev na lestvici globaliziranosti.

Še boljši je položaj Slovenije, če se upoštevajo standardi kupne moči. Slovenija se namreč po koristih globalizacije v tem primeru uvršča celo na drugo mesto, tik za Švico. Kumulativna korist globalizacije za Slovenijo je tako v tem primeru pri 43.678 evrov, povprečna letna pa 1680 evrov. Za Švico je medtem pri 46.918 oz. 1805 evrov.

Na tretjem mestu je Finska, sledijo pa Irska, Grčija, Južna Koreja, Izrael, Madžarska, Portugalska in Nemčija. ZDA so po tej primerjavi celo šele na 33. mestu, spodnjo deseterico pa poleg njih sestavljajo še Velika Britanija, Južna Afrika, Rusija, Brazilija, Norveška, Kitajska, Mehika, Argentina in kot zadnja Indija, kjer so koristi, upoštevajoč kupno moč pri 2554 oz. 98 evrih.

Slovenija je visoko uvrstitev dosegla kljub temu da jo je zadnja kriza močno prizadela. Uvrstila se je tudi pred države iz srednje in vzhodne Evrope, ki so sicer od nje bolj globalizirane.

Študija, katere sporočilo je, da globalizacija prinaša koristi in da je protekcionizem napačen odgovor na gospodarske in socialne izzive, sicer ne pokaže zmagovalcev in poražencev globalizacije znotraj držav. Tudi v Sloveniji so bili zaposleni v nekaterih sektorjih (npr. v tekstilni in obutveni industriji) namreč možno prizadeti, v nekaterih pa so pozitivne učinke čutili nadpovprečno.

Zato je treba po oceni vodilnih v fundaciji ekonomske politike zasnovati tako, da v ospredje postavijo posameznika in njegovo usodo.