Podjetja 17.5.2018 15:05

Poslovni kompleks CM Celje kupil celjski Voc

Maribor, 17. maja - Celjska družba Vzdrževanje in obnova cest (Voc) je danes na tretji javni dražbi v Mariboru kupila poslovni kompleks podjetja Ceste mostovi (CM) Celje na Lavi v Celju. Kot je za STA povedala stečajna upraviteljica Milena Sisinger, je Voc kot edini ponudnik poslovni kompleks kupil po izklicni ceni, ki je tokrat znašala 2,6 milijona evrov.

Celje.
Sedež družbe Vzdrževanje in obnova cest (Voc).
Foto: Lili Pušnik/STA
Arhiv STA

Poslovni kompleks, ki se je prodajal v celoti, sestavljajo poslovne stavbe, skladišča, delavnice, garaže ter velik parkirni prostor za gradbeno mehanizacijo in osebne avtomobile. Površina vseh zemljišč je 22.191 kvadratnih metrov. Zemljišča so ravna, celoten kompleks je pravilne oblike in je v celoti komunalno opremljeno.

Objekti so bili v večini zgrajeni med letoma 1970 in 1990, posamezni pa so bili kasneje obnovljeni glede na potrebe in njihovo stanje.

Sisingerjeva je kompleks na Lavi prvič prodajala v začetku lanskega leta. Za izklicno ceno je predlagala 3,2 milijona evrov, a je bil Petrol, ki je v upniškem odboru, proti in je zahteval, da se cena zviša na 6,6 milijona evrov, kolikor znaša tržna vrednost kompleksa. Drugi poskus prodaje poslovnega kompleksa je bil maja lani, izklicna cena pa se je prepolovila na 3,2 milijona evrov. Obe dražbi sta bili neuspešni, saj ni bilo zanimanja.

Upraviteljica je predlog za tokratni, tretji poskus prodaje pripravila novembra lani, izklicno ceno pa določila pri 2,6 milijona evrov, kar je 80 odstotkov likvidacijske vrednosti poslovnega kompleksa, ki ga ima trenutno v najemu prav omenjeni Voc.

Voc se je na to odločitev pritožil, češ da ima na večini prodajanega premoženja izločitveno pravico, kar naj bi bilo razvidno iz prijave izločitvene pravice. To stečajna upraviteljica sicer prereka.

Višje sodišče v Ljubljani je marca Vocovo pritožbo zavrnilo. V sklepu je navedlo, da zakon omogoča upniku, torej Vocu, uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

Nepremičnine, na katerih Voc uveljavlja izločitveno pravico, sicer še niso bile prodane, a sta bila pred prijavo izločitvene pravice izdana in tudi postala pravnomočna že dva sklepa o prodaji, opravljeni pa sta bili tudi dve, sicer neuspešni, javni dražbi.

Višje sodišče je ocenilo, da Vocova prepozna prijava ne more predstavljati ovire za prodajo v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin. Sodišče je tudi ugotovilo, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal upnik, niso podani, prav tako pa sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti.

Voc sicer po navedbah sodišča v prijavi izločitvene pravice niti v pritožbi ni z ničemer pojasnil oz. opravičil prepozne prijave izločitvene pravice, prijavo pa je utemeljil z dogodki in listinami iz leta 1991.