Sindikat Mladi plus ukrepal v 106 primerih oglasov za delo

Od skupno 106 oglasov za delo, ki so nakazovali na kršitev zakonodaje, je bil v 57 primerih pogoj za delo, ki je kazalo elemente delovnega razmerja, aktiven študentski status. V 12 primerih je bil v podobni situaciji zahtevan s.p., v 31 primerih pa so delodajalci po besedah Jarčeve ponujali možnost dela preko različnih oblik dela. V preostalih oglasih je šlo za diskriminacijo in opravljanje volonterskega pripravništva.

Kot so ugotovili, se kršitve pojavljajo v skoraj vseh sektorjih, največ so jih zaznali pri oglasih za fizično delo oziroma proizvodnjo, in sicer 29. Pogoste kršitve so bile tudi pri oglasih za promocijsko, administrativno in gostinsko delo.

Ob vsakem sumu kršenja zakonodaje je sindikat podal prijavo na Inšpektorat RS za delo. Kot je pojasnila Jarčeva, jih je inšpektorat obvestil, da so samo v 11 primerih odprli preiskavo na podlagi njihove prijave.

Sindikat poleg prijave na inšpektorat oglase tudi objavi preko svojih kanalov ter delodajalce poziva k odpravi nepravilnosti. "Delodajalci so nas tudi klicali, včasih zato, ker niso bili zadovoljni, da smo jih javno izpostavili, včasih pa zato, ker so delodajalci tudi sami priznali, da v resnici ne vedo, kakšen je zakon, in ker so resnično mislili, da lahko ponujajo različne oblike dela," je pojasnila njihove odzive Jarčeva.

Opozorila je tudi, da so nekateri delodajalci po njihovem opozorilu začeli spreminjati oglase za delo, in sicer tako, da so iz oglasa le izpustili podatek o obliki dela.

Kampanjo Stop kršitvam, za dostojno delo je sindikat začel izvajati aprila leta 2016 in vse od takrat poostreno pregleduje in nadzira zaposlitvene oglase na različnih, večinoma spletnih mestih. Z akcijo med drugim želijo identificirati in opozarjati na kršitve ter izobraziti mlade o njihovih pravicah.

Na novinarski konferenci sta Jarčeva in strokovna sodelavka sindikata Anja Korošec predstavili tudi njihovo letošnjo raziskavo o položaju mladih na trgu dela. Z njo so med drugim po njunih besedah razbili mit, da mladi ne želijo redne pogodbe za poln nedoločen čas. Kar 74 odstotkov vprašanih bi namreč najraje izbralo to obliko dela.

"Mladi so pripravljeni sprejeti marsikaj, po tihem so pripravljeni pristati na kršenje zakonodaje in sprejeti slabše delovne pogoje," je opozorila Koroščeva. Kar 80 odstotkov vprašanih med drugim dela na mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene. Skoraj polovica pa je pripravljena odpreti svoj s.p.