Podjetja 17.4.2018 16:38

Na konferenci o prihodnosti gradbeništva

Portorož, 17. aprila - Ugodna gospodarska klima pozitivno vpliva tudi na gradbeništvo, saj je panoga lani znova začela povečevati svoj delež v BDP, je danes na gradbeni konferenci v Portorožu ugotavljal prvi mož Umarja Boštjan Vasle. Se pa že pojavljajo poročila o pomanjkanju usposobljene delovne sile. Veliko spodbudo za rast panoge predstavlja državni plan vlaganj.

Portorož, GH Bernardin.
Gradbena konferenca Biznis & trendi v gradbeništvu, ki sta jo pripravila časnik Finance in podjetje Mineral.
Direktor urada za makroekonomske analize (Umar) Boštjan Vasle.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Portorož, GH Bernardin.
Gradbena konferenca Biznis & trendi v gradbeništvu, ki sta jo pripravila časnik Finance in podjetje Mineral.
Generalna direktorica direktorata za kopenski promet Darja Kocjan.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Portorož, GH Bernardin.
Gradbena konferenca Biznis & trendi v gradbeništvu, ki sta jo pripravila časnik Finance in podjetje Mineral.
Generalni direktor projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Vršilec dolžnosti direktorja Umarja Vasle je ob začetku dvodnevne konference, ki jo organizirata Poslovna akademije Finance in strokovna revijo za rudarstvo in gradbeništvo Mineral, uvodoma predstavil spodbudne kazalnike gospodarske rasti na ravni države. Pri tem je izpostavil, da letos ponovno pričakujejo tudi rast investicij, ki pa je hkrati vse bolj uravnotežena.

Tako se je delež gradbeništva znotraj BDP lani znova začel povečevati, s čimer sektor ponovno pridobiva del pomena iz predkriznega obdobja. V zadnjem letu so na Umarju zaznali tudi močno rast nestanovanjskih stavb ter krepitev zaloge pogodb in kazalnika zaupanja v gradbeni panogi. Tudi pri financiranju podjetij je lani prišlo do pozitivnega obrata, za katerega Vasle pričakuje, da se bo nadaljeval tudi v tem letu.

Samo lani je bilo v gradbeništvu ustvarjenih skoraj 2000 novih delovnih mest, pri čemer pa določeni kazalniki dajo misliti, da tolikšno povečevanje gospodarske rasti, kakršno smo imeli v zadnjih letih, ne bo moglo trajati. Tako vse več podjetij poroča o pomanjkanju usposobljene delovne sile, tudi v gradbeništvu, proizvodne zmogljivosti pa so že visoko izkoriščene.

Vasle rezerve delno vidi v starejših delavcih, saj je naša država na repu držav EU glede zaposlenosti starejših od 55 let, ob spremenjeni demografski sliki pa bodo nujne tudi ustrezne migracijske politike.

K zagonu gradbeništva lahko močno pripomore država, je ugotavljala generalna direktorica direktorata za kopenski promet Darja Kocjan. Kot je navedla, so v zadnjih letih sprožili preporod na področju investicij v izgradnjo in obnovo prometne infrastrukture. Številke so iz 130 milijonov evrov tako narasle na 198 milijonov evrov v letu 2017 in 206 milijonov evrov, kolikor bodo namenili v letošnjem letu.

Med številnimi odprtimi projekti je Kocjanova izpostavila začetek pripravljalnih del na 3. razvojni osi in pridobitev evropskih sredstev za gradnjo druge cevi karavanškega predora. Kot je navedla, na Darsu trenutno poteka pregled prispelih ponudb, pri čemer na ministrstvu pričakujejo, da bo izbor opravljen do poletja, tako da se bodo dela lahko začela še letos. Sam predor naj bi zgradili v letu 2023.

Sicer je Kocjanova poudarila tudi pomen stabilnega nivoja vlaganj v prometno infrastrukturo za sam gradbeni sektor. Vlada je v tem smislu sprejela šestletni plan vlaganj do leta 2023, v katerega je vključenih prek 800 projektov.

Svoje izkušnje je publiki delila tudi pomočnica hrvaškega ministra za gradbeništvo in prostorsko ureditev Maja-Marija Nahod. Ta je opažala, da se izzivi v gradbeni panogi med našima državama, npr. problem delovne sile, bistveno ne razlikujejo, kot ključnega pomena pa je izpostavila internacionalizacijo gradbenih podjetij.

Generalni direktor podjetja 2TDK Metod Dragonja pa je podrobno predstavil projekt drugega tira Divača-Koper. Ta je eden največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, o dobri zasnovi projekta pa po njegovih besedah priča tudi njegova uvrstitev med jedrne evropske transportne koridorje.

Pripravljalna dela za projekt se bodo morala začeti do konca junija, finančna konstrukcija pa zaprta do konca novembra. Cilj je, da izvedbena faza nato krene v letu 2019. Ob tem je Dragonja posvaril, da v primeru, da bo zakon o drugem tiru na ponovljenem referendumu padel, je alternativa proračunsko financiranje projekta in posledični zamik drugih infrastrukturnih projektov ter večji vpliv na deficit države.