Na konferenci na Brdu pri Kranju o upoštevanju mnenj otrok v postopkih državnih organov

Brdo pri Kranju, 17. aprila - Inšpektorat RS za delo je danes na Brdu pri Kranju pripravil že svojo 16. letno konferenco, tokrat z naslovom Kaj pa je tvojega mnenja treba bilo, dete ljubo? Na konferenci so opozorili na izzive, povezane s položajem otrok v različnih postopkih državnih organov, in spregovorili o tem, kako pridobivati in kako upoštevati njihovo mnenje.

Kot je izpostavila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, se inšpektorji v zadnjem obdobju prednostno posvečajo izrednim nadzorom in pregledovanju prijav, ki so se začele tako množično pojavljati, da so bili inšpektorji v celo več kot enoletnem zaostanku pri svojem delu.

Inšpektorji za socialne zadeve so lani prejeli 262 novih pobud za izredne inšpekcijske nadzore, kar je 11 odstotkov več kot leto pred tem, zaključili pa so obravnavo 283 inšpekcijskih zadev, kar je šest odstotkov več kot leto pred tem.

Ugotovitve so takšne kot pretekla leta, je povedala Trčkova in izpostavila, da so zadovoljni z delom centrov za socialno delo, ki so sicer velikokrat izpostavljeni, a po ugotovitvah inšpektorjev, so njihovi postopki večinoma izpeljani tako, kot je treba, razen v manjših izjemah.

Tudi namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič je izpostavil, da čeprav ugotavljajo veliko kršitev človekovih pravic v postopkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa to ne velja za centre za socialno delo. Problematični so namreč zlasti zaostanki v pritožbenih postopkih na ministrstvu.

Centri za socialno delo praviloma veliko možnosti v postopkih dajejo tudi otrokom. Največja težava pa je takrat, ko je treba zadevo izpeljati na način, da starši niso prisotni pri pogovorih z otroki, je navedla Trčkova.

"Izredno pomembno je, da se sliši glas otroka," je izpostavila in dodala, da imajo otroci svojo voljo. Ni pa prav, da bi se slišalo samo njih, temveč je za pravilno odločitev treba preučiti vse informacije, je pojasnila.

Področje participacije otrok je eno tistih, ki je v konvenciji otrokovih pravic najbolj fluidno, zato je težko natančno določiti, kako naj se ta pravica izvaja v praksi, je povedal direktor direktorata za družino na ministrstvu za delo Andrej Del Fabro in poudaril, da si seveda v postopkih želijo, da se zadeve zaključijo v čim večjo korist otrok.

Konvencija ne določa, kje je spodnja meja, kdaj je otrok sposoben oblikovati svoje mnenje. Ključno je, da že najmanjše otroke spodbujamo k temu, da svoje mnenje izrazijo, pač na način, ki ga znajo. Poleg tega mora otrok svoje mnenje izraziti svobodno, brez strahu, v okolju, kjer se počiti varnega, kar je še posebej pomembno v primeru zlorabe v družini. Mnenje otroka pa se mora tehtati v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Pri tem je ključno, ali otroci znajo razumeti posledice svojega mnenja in odločitve, je pojasnil Del Fabro.

Psihologinja Zita Koželj je udeležencem konference razložila, da če želimo pridobiti pravo mnenje otroka, se moramo ukvarjati z njegovimi strahovi in obrambnimi mehanizmi, sicer bomo dobili le nerelevantne odgovore. Ko namreč pridejo otroci v pisarne državnih organov, so zanje to običajno čustveno obremenjujoče situacije, zato jih zagotovo večina uporablja obrambne mehanizme, med katere spadajo tudi tako imenovane bele oziroma majhne laži.