znanost 14.4.2018 8:30

Znanstveniki: Zalivski tok najšibkejši v več kot 1600 letih

London, 14. aprila - Zalivski tok, ki z dovajanjem tople tropske vode ob obale severozahodne in severne Evrope večjemu delu stare celine zagotavlja precej zmernejše podnebje, kot bi bilo sicer, kaže znake doslej nevidene upočasnitve, kažeta novi znanstveni študiji. Trenutno je njegova moč za 15 odstotkov manjša kot pred 1600 leti, kar bi lahko imelo resne posledice.

Zalivski tok, ki je ime dobil po Mehiškem zalivu, sicer pa se strokovno imenuje atlantska meridionalna cirkulacija, velja za najpomembnejši oceanski tok in zagotavlja, da so zime v Evropi precej blažje, kot bi bila drugače. Podoba stare celine bi bila brez njega zaradi visoke zemljepisne širine precej drugačna od današnje zelene in rodovitne.

Znanstveniki v luči podnebnih sprememb in topljenja arktičnega ledu sicer že nekaj časa podrobno spremljajo, kaj se dogaja s tokom, ki toplo vodo s tropskih območij po Atlantiku med Britanskim otočjem, Skandinavijo in Islandijo dovaja v Severni Atlantik. Tam se voda ohladi in potone v globino, nato pa se po dnu oceana ob vzhodni obali ZDA in nato ob obalah Južne Amerike vrača na jug.

Že pred leti so znanstveniki ugotovili, da je moč toka na najnižji ravni v več kot tisočletju, razlog za to pa naj bi bil predvsem povečan dotok manj goste sladke vode zaradi hitrega taljenja arktičnega ledu, predvsem na Grenlandiji.

A dve najnovejši študiji, o katerih je ta teden pisal britanski časnik Guardian, na podlagi celovitih informacij, pridobljenih na podlagi proučevanja morskih usedlin in temperature morja, ugotavljata, da je atlantska meridionalna cirkulacija zdaj celo najšibkejša v 1600 letih, trenutno pa je njegova moč za okoli 15 odstotkov manjša kot okoli leta 400 našega štetja.

Kot je povedal David Thornalley z londonskega University College, ki je bil vodja ene od raziskav, je Zalivski tok zelo pomemben del Zemljinega podnebnega sistema in je v preteklosti igral pomembno vlogo pri nenadnih spremembah podnebja. Trenutni podnebni modeli medtem še ne odražajo ugotovljene upočasnitve Zalivskega toka, kar bi lahko pomenilo, da je tok manj stabilen, kot smo mislili, je povedal.

A to še ne pomeni, da v prihodnosti ne bo prišlo do nenadnega padca zimskih temperatur v Evropi, je dodal. V zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred okoli 11.700 leti, so spremembe v atlantski meridionalni cirkulaciji privedle do sprememb zimskih temperatur za pet do 10 stopinj Celzija v nekaj letih. "Gre za eno tistih točk preloma, ko imamo naenkrat majhno verjetnost, a potencialno velike učinke," je pojasnil Thornalley.

Študija, pri kateri je sodeloval Thornalley, je sicer ugotovila, da je Zalivski tok začel slabeti po koncu zadnje mini ledene dobe leta 1850, sprva zaradi naravne podnebne spremenljivosti, nato pa so k temu prispevale še podnebne spremembe.

Druga študija pa je ugotovila, da je bil večji del slabljenja posledica uporabe fosilnih goriv in s tem človekovega dejavnika. Alexander Robinson z madridske univerze, ki je sodeloval pri drugi študiji, je opozoril, da bodo podnebne spremembe tok še naprej slabile in to bi lahko imelo katastrofalne posledice.

Te ne bodo tako telo hitre kot v hollywoodskem filmu katastrofe Dan pojutrišnjem iz leta 2004, ko je po nekaj dneh hudih viharjev prišlo do nove ledene dobe po vsej severni polobli, a bi lahko bile vseeno zelo nenadne in velike.