Varuh poziva medije k tankočutnosti pri poročanju z javnih obravnav

Kot so danes zapisali pri varuhu človekovih pravic, je varuh v zadnjem času prejel več pobud, ki izpostavljajo odločitev sodnika v konkretni kazenski zadevi, da glavne obravnave ne zapre za javnost. Posledica tega je medijsko poročanje, ki je pogosto začinjeno z vsemi podrobnosti obravnavanega dogodka in življenja vpletenih, so navedli pri varuhu.

Ob tem so pojasnili, da so pristojnosti varuha v razmerju do sodišč omejene. Praviloma lahko varuh posreduje le v primeru neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti. Zato se do konkretne odločitve sodnika, za katero pri varuhu verjamejo, da je bila skrbno pretehtana in ki bo (lahko) predmet presoje v konkretnem sodnem postopku, varuh ne more opredeljevati.

Pri varuhu so navedli pravno podlago za javnost glavne obravnave in ob tem poudarili, da samo dejstvo, da je glavna obravnava javna, ne more pomeniti, da lahko mediji "prosto poročajo o vseh podrobnostih iz zasebnega življenja ene ali druge stranke, oziroma žrtve kaznivega dejanja, ki se lahko razkrijejo med sojenjem".

"Nekateri osebni podatki, ki se tičejo najbolj intimnega dela življenja posameznika, so v konkretnem primeru namreč lahko pomembni le za razumevanje celotnega dogajanja, ki je predmet sodnega postopka. V interesu javnosti je lahko torej le objava korektne informacije, ki povzema to, kar je bilo predstavljeno na glavni obravnavi, vse (ostale) podrobnosti pa po stališču varuha težko sodijo v krog podatkov, ki jih lahko označimo kot interes javnosti," so zapisali.

Pri varuhu so še poudarili, da je poleg pravice do poštenega sojenja in osebnostnih pravic posameznika pri medijskem poročanju pomembno opozoriti še na pravico do svobode izražanja.

Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodni praksi pogosto navaja, da svoboda izražanja pomeni enega izmed temeljev demokratične družbe, pogojev za njen napredek in za razvoj vsakega človeka. Vsebina objav, sporočil, mnenj in pogledov je načeloma prepuščena presoji tistega, ki jih je podal, pri čemer je objava medijskih sporočil načeloma prepuščena uredniški politiki medijev.

Vendar po navedbah varuha Evropsko sodišče za človekove pravice poudarja, da izvrševanje svobode v demokratični družbi predpostavlja tudi dolžnosti in odgovornosti. Tudi svoboda izražanja je varovana le do tistih meja, kamor seže varstvo drugih z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Pri varuhu so glede poročanja medijev opozorili še na določbe zakona o medijih in kodeks novinarjev ter poudarili, da je poseg v posameznikovo zasebnost dovoljen le, če za to obstaja javni interes.

Zato je dolžnost medijev, da se še pred objavo vsakič sproti vprašajo, kdaj s svojim delom še ne presegajo praga dopustnega načina novinarskega poročanja. Nedvomno je ob tovrstnem poročanju treba upoštevati tudi pieteto do pokojnika, so še poudarili.