Na AmCham zajtrku s predstavniki strank o viziji glede več pomembnih vprašanj za Slovenijo

Večina udeležencev je poudarila potrebo po davčnih spremembah, saj da so plače preveč obremenjene. "Ampak se moramo tudi strinjati, da imamo druge davčne obveznosti relativno nizke, kot je davek na dobiček in nepremičninski davek," je poudaril predstavnik SD Matjaž Han.

Predstavnica DeSUS Julijana Bizjak Mlakar meni, da je treba celovito gledati na davčno politiko in prestrukturirati davke v smer večje obremenitve drugih vrst prihodkov.

Za Marjana Šarca je najbolj pomembno, da je Slovenija stabilno okolje za gospodarstvo in da se odpravi birokratske in administrativne ovire. Glede davkov pa je po njegovem mnenju treba določiti, kje je ta meja, kdo je bogat.

Po mnenju vodje NSi Mateja Tonina bi bilo treba dvigniti splošno dohodninsko olajšavo, saj bi se nato na račun višje neto plače povečala domača potrošnja, država pa bi manjkajoči denar iz manj pobrane dohodnine hitro dobila v obliki večjih prihodkov iz DDV.

Po mnenju predstavnika SDS Andreja Širclja mora država zagotoviti pogoje za konkurenčnost podjetij v mednarodnem okolju. Tako predlagajo znižanje dohodninskih stopenj in širitev dohodninskih razredov ter uvedbo socialne oz. razvojne kapice.

Programski vodja SMC Aleksandar Kešeljević je navedel uspehe te vlade, ob tem pa izrazil obžalovanje, da v koaliciji ni bilo toliko volje, da bi izpeljali ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda, ki je bil krizni ukrep.

V današnji razpravi so se dotaknili tudi šolstva. Po mnenju Bizjak Mlakarjeve bi morali ustvariti okolje, kjer bi bolje prepoznali talente in tudi bolje povezali univerze ter gospodarstvo.

Za Šarca mora biti šolsko okolje stabilno, uvesti bi bilo treba "manj napet kurikulum" in vrniti dostojanstvo učiteljskemu poklicu. Za Hana je treba dati večji poudarek praksi v šolah.

Po Toninovem mnenju je treba spremeniti koncept in način razmišljanja v šoli ter ustvariti okolje, da je vsak poklic cenjen. Zavzema se tudi za uvedbo vajeništva. Šircelj meni, da bi bilo treba vlagati več v deficitarne poklice, specializirati srednje šole in fakultete ter sprostiti štipendijsko in kadrovsko politiko.

Po Kešeljevićevem mnenju je treba nadgraditi zakon o vajništvu, ki je bil sprejet v tem mandatu, in okrepiti program mladih raziskovalcev za gospodarstvo ter okrepiti kadrovske štipendije iz gospodarstva.

Večina razpravljavcev se je zavzela tudi za večjo fleksibilnost trga dela. Šarec je dejal, da podpira fleksibilnost. Predvsem je po njegovem mnenju treba ljudi nagraditi za dobro delo, medtem ko mora imeti slabo delo tudi posledice.

Za Tonina bi bil dober sistem zamenjave delavcev, kjer bi lahko delodajalec brez posebnega razloga odpustil enega od desetih delavcev. Poleg tega se mora delo splačati, kar pa se danes mnogim ne zaradi visoke socialne podpore glede na višino minimalne plače, je dodal.

Šircelj je za večjo fleksibilnost v smislu zaposlovanja za določen čas. Država pa bi morala omogočiti izredno lahek prehod med različnimi zaposlitvami, brez birokracije in administracije, je dejal.

Po Kešeljevićevem mnenju bi bi bilo treba ob morebitni zmanjšani zaposlitveni varnosti nameniti več za socialno varnost, pri čemer predlagajo sklad za delo. Glede neprostovoljnih prekarnih delavcev pa predlagajo koncept zadružništva. Tudi Han je bil kritičen do tega, da se je prekarno delo "razpaslo v neizmerne širine".

Bizjak Mlakarjeva je za fleksibilnost trga dela, a tudi za varnost. "Ne sme se gledati samo na dobiček podjetja, ampak na celotno klimo, kaj lahko vodi Slovenijo v boljšo družbo," je dejala.

Razprava se je vrtela tudi okoli zdravstva in pokojnin. V NSi in SDS bi omogočili več zavarovalnic za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tonin bi si prizadeval, da denar sledi bolniku, medtem ko bi Šircelj sprostil koncesije. Poudaril je tudi, da zdravstvo potrebuje več denarja, ampak zelo "targetirano iz državnega proračuna".

Han je dejal, da bi nastavili takega ministra, ki bi bil sposoben komunicirati s strokovno javnostjo. To je bil po njegovem mnenju največji hendikep v treh letih. Bizjak Mlakarjeva je za pravično financiranje zdravstva, izpostavila je potrebo po nadzoru nad porabo javnih sredstev. Po Šarčevem mnenju je treba v bolnišnice nastaviti učinkovita vodstva in ustanoviti centralno evidenco čakalnih vrst.

Pri pokojninski reformi sta se Šircelj in Tonin zavzela za večjo rodnost.

V SMC so za oblikovanje vzpodbud, da bi ljudje delali dlje časa, ter za ustanovitev demografskega sklada. Za razmisliti pa bi bilo tudi glede tega, kako več sredstev priliti v drugi pokojninski steber.

Po Hanovem mnenju bi bilo treba okrepiti zaupanje v sedanji pokojninski sistem. Bizjak Mlakarjeva pa je poudarila, da brez uspešnega gospodarstva tudi ne bo pokojnin. Napovedala je, da bodo za vstop v prihodnjo koalicijo pogojevali vpis sprejetja demografskega sklada v koalicijsko pogodbo.

Šarec pa je glede izzivov na pokojninskem področju dejal: "Nas šest mandelcev je politikov. Tukaj smo, da prepričujemo javnost." Ko bi bili v vladi, pa bi najprej našli strokovnjake na tem področju, ki bodo vedeli, kaj je treba narediti, je dodal.

Tonin pa je dejal, da demografski sklad ne more rešiti vsega, saj se bo v okviru tega vrtelo le okoli 50 milijonov evrov na leto. Po njegovem mnenju bi moral biti drugi pokojninski steber obvezen. Druge možnosti ni, je dejal.

K udeležbi pri pogovoru je bilo vabljenih sedem strank, ki bi se glede na ankete uvrstile v DZ, a se jih je udeležilo šest.