Na okrogli mizi o odnosu do znanosti in intelektualcev

Oblast so po mnenju Lenarčiča namesto vlade prevzeli finančni ministri. Financiranje za znanost in razvoj se zmanjšuje, raziskovalci so potisnjeni na rob družbe, bolj kot inteligenco pa cenimo upornost, je dejal na okrogli mizi.

Razprava okoli vprašanja, ali družba namenja dovolj za razvoj znanosti, po besedah novinarja Dnevnika Ervina Hladnika Milharčiča poteka že od nekdaj. Težava je v tem, da ni ustrezne infrastrukture, ki bi delovala kot mreža med politiko, potrebami družbe in gospodarstva.

Po mnenju publicista in novinarja Marcela Štefančiča je problem, ki ga ima znanost v Sloveniji, podoben problemu, ki ga ima tudi umetnost - "da se jo dojema, kot da je to nekaj, kar dobiš zastonj".

Tudi urednik Sobotne priloge časopisa Delo Ali Žerdin se je strinjal, da se vso intelektualno produkcijo dojema kot strošek, če ni brezplačna, ta percepcija pa se poglablja iz leta v leto.

Kot je menil, živimo v klimi, ki ustvarjalnosti ni naklonjena. "Raje kopiramo kot kreiramo. Hkrati je okolje prežeto z odporom do intelektualcev, ki sega že pol tisočletja nazaj, ko so prve knjige, natisnjene v slovenskem jeziku, zažgali."

Vojna proti političnim, finančnim, pa tudi intelektualnim elitam se po mnenju Štefančiča po celem svetu odvija že zadnjih 10 ali 20 let. "Vojna proti intelektualnim elitam poteka zato, ker je ljudstvo najlažje prepričati, da so te elite nekdo, ki na njih gleda zviška, ki se jim posmehuje. Na ta račun je zmagal Trump, zmagujejo tudi po Evropi," je menil Štefančič.

Težava vprašanja znanosti in njene vloge v družbi po mnenju Milharčiča izhaja že iz percepcije nacionalnega razvoja. Zaradi procesa približevanja Evropski uniji, zaradi načina razumevanja družbenega, ekonomskega in znanstvenega razvoja je prišlo med Slovenijo in Evropsko unijo do hierarhičnega odnosa. Pri tem država na Evropsko unijo gleda kot na nadzornika, vir znanja, sistemskega inženirja, samo sebe pa namesto na funkcijo projektanta zreducira na funkcijo izvajalca.

Na Lenarčičevo vprašanje, kdo je torej danes zaveznik znanosti, če to ni gospodarstvo ali država, je Žerdin odgovoril, da mora znanost zaveznike poiskati v majhnih skupinah in posameznikih znotraj posameznih področij. Znotraj politike so to posamezne politične grupacije, znotraj medijev tri rubrike, v gospodarstvu en odstotek podjetij, v civilni družbi enklava ter posamezniki na finančnem ministrstvu, je zaključil Žerdin.