Startupi 14.3.2018 14:10

Lani manj slovenskih kampanj množičnega financiranja

Ljubljana, 14. marca - Slovenski startupi so lani na treh platformah za množično financiranje iskali 1,1 milijona evrov, zbrali pa 743.500 evrov sredstev. Število zagnanih projektov se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo, upadla je tudi uspešnost, so pa ekipe bistveno bolj pripravljene na kampanje, je danes povedal poznavalec množičnega financiranja Žiga Berce.

Ljubljana, Kavarna Sputnik. 46. Startup cafe na katerem sta bila gosta Žiga Berce, ki je predstavil analize slovenskih kampanj na Kickstarterju&Co za leto 2017 ter Anže Miklavec, ki se že v tretje odpravlja na Kickstarter z najnovejšim produktom. Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, Kavarna Sputnik.
46. Startup cafe na katerem sta bila gosta Žiga Berce, ki je predstavil analize slovenskih kampanj na Kickstarterju&Co za leto 2017 ter Anže Miklavec, ki se že v tretje odpravlja na Kickstarter z najnovejšim produktom.
Foto: Lea Udovč/STA

V lanskem letu so startupi na platformah Kickstarter, Indiegogo ter Adrifund skupno zagnali 60 kampanj, kar je četrtina manj kot v letu prej. Uspešnih je bilo 21 projektov oziroma 35 odstotkov, kar je nekoliko manj kot v predhodnem letu, ko je bila uspešnost 37,5-odstotna. Je pa uspešnost glede na pretekla leta, ko je bila 20-odstotna, zrasla, je na dogodku Startup cafe pojasnil Berce.

Kot opaža, se je zavedanje tega, kaj vse je potrebno za uspešno kampanjo, dvignilo, s čimer povezuje upad števila projektov. "Ostajajo bolj resni projekti, zato je najverjetneje prišlo do upada projektov v skupnem seštevku."

Slovenski startupi so v letu 2017 iskali približno 1,1 milijona evrov sredstev, kar je 200.000 evrov manj kot v letu prej, zbrali pa so več kot milijon evrov manj. Slednje Berce pripisuje temu, da v lanskem letu ni bilo močnih paradnih projektov, kot smo jih lahko spremljali v letu 2016.

Lanske slovenske kampanje je podprlo več kot 14.500 ljudi. Največ kampanj je bilo tudi letos na Kickstarterju, kjer je bilo od skupno 32 zagnanih kampanj osem uspešnih. Največja uspešnost projektov pa je bila na platformi Adrifund, kjer je bilo od 19 projektov uspešnih sedem.

Najuspešnejša kampanja v lanskem letu je bila kampanja za srednjeveško obarvano bojno video igro Mordhau, ki je na Kickstarterju zbrala več kot 242.000 evrov. Po mnenju Berceta bi lahko kategorijo iger v prihodnje v Sloveniji še bolj razvili.

Največje presenečenje lanskega leta pa je prinesel projekt S-holder slovenskega podjetnika Nika Veneta. Ta se je na Kickstarterju prvič predstavil že leta 2016, lani pa je v kampanji za inovativno držalo za srajce S-holder za več kot 2000 odstotkov presegel prvotni cilj.

Gost današnjega Startup cafeja je bil tudi Anže Miklavec iz podjetja ZKOTZ, ki združuje blagovni znamki Goat story in Equa. Doslej so na Kickstarterju že dvakrat uspešno zbrali sredstva - za kavno skodelico Goat Mug ter za aparat za pripravo kave Gina. Maja pa se na priljubljeno platformo podajajo že tretjič, in sicer z novo inovativno steklenično za vodo Equa.

Kot je povedal Miklavec, postaja izpeljava projektov na Kickstarterju vse bolj zahtevna naloga, "saj je vse stvari potrebno narediti še toliko bolje kot v preteklosti".

Izstopati mora tako produkt kot tudi njegova predstavitev. Produkt mora imeti dobro uporabno vrednost, dizajn in uporabniško izkušnjo. Poleg tega mora ekipa narediti dober marketing, uporabljati nove komunikacijske kanale ter se neprestano prilagajati.

Tudi po mnenju Berceta je za uspeh pomembna dobra predstavitev izdelka in zgodba v ozadju, ki mora biti izpopolnjena do potankosti, vključno z videom, vizualizacijami in vsebino. "Včasih se je z videom, posnetim s telefonom, dalo zbrati kaj nekaj denarja, sedaj ne več," je menil Berce.

Platforme za množično financiranje so sicer po mnenju Berceta in Miklavca tudi v času vse bolj priljubljenih projektov ICO, ki temelji na tehnologiji blockchain, še vedno aktualne.

Po njunem mnenju so platforme za množično financiranje, kot so Kickstarter, Indiegogo in Adrifund, namenjene predvsem produktom in dogodkom, medtem ko so ICO-projekti primerni za programsko opremo in storitve. ICO torej po mnenju Berceta ne predstavlja grožnje Kickstarterju.

Miklavec sicer meni, da je blockchain trenutno predvsem religija, ki je ljudje ne razumejo povsem dobro, zato daje upanje. Z marketinškega produkta je to sicer super, saj je komunikacija o produktu lahko toliko bolj uspešna.

Po oceni Berceta se počasi kaže, da vsi projekti niso primerni za blockchain. "Ko se bo ta 'hype' polegel, ko se bodo številke obrnile, ko bo uspešnih projektov manj in ko bodo tisti, ki so že nekaj zbrali, začeli propadati, se bodo stvari umirile," je še dejal Berce.