Turizem 10.3.2018 8:02

Ponudba tradicionalnih alpskih jedi priložnost za gostince

Jesenice/Rateče, 10. marca - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je v okviru mednarodnega projekta AlpFoodway izvedla anketo o prehranski dediščini Gorenjske, ki je pokazala, da ljudje še vedno radi uživajo tradicionalne jedi, kakršne so žganci in štruklji, vendar jim za pripravo doma pogosto manjka časa. Ponudba tovrstnih jedi je lahko pomembna tržna priložnost za gostince.

Velika Planina.
Alpske jedi.
Foto: Sara Erjavec Tekavec/STA
Arhiv STA

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor) od novembra 2016 sodeluje skupaj s še 13 partnerji iz šestih alpskih držav v mednarodnem projektu AlpFoodway, katerega glavni namen je ohranjanje alpske nesnovne kulturne dediščine s poudarkom na kulinariki. Za alpske skupnosti je namreč pomemben vir identitete tudi dediščina prehrane.

Lani so se z anketo lotili pridobivanja smernic, katera je najpomembnejša prehranska dediščina na Gorenjskem. Izkazalo se je, da Gorenjci izmed tradicionalni jedi doma najpogosteje pripravljajo žgance, kislo zelje, štruklje, močnik in krvavice. Pri tem je pozitivno, da kar 90 odstotkov ljudi doma še vedno kdaj pripravi te jedi, je pojasnil Klemen Klinar iz Ragorja.

Razlog, da tradicionalnih jedi ne pripravljajo pogosteje, pa je njihova dolgotrajna priprava. Kot so izpostavili anketiranci, tradicionalne jedi tudi niso prilagojene današnjim prehranskim navadam in potrebam. Ljudje namreč menijo, da je vsakdanje uživanje teh jedi nezdravo, saj so na primer premastne in vsebujejo gluten.

Radi pa Gorenjci po tradicionalnih jedeh posežejo v gostilnah in menijo, da bi bila ponudba tovrstnih jedi v gorenjskih gostilnah lahko boljša. Prav to, da bi dediščino na področju kulinarike bolje vključili v gostinsko ponudbo, je eden izmed ciljev projekta. Da bi bilo za gostince to še bolj privlačno, pa si prizadevajo za vpis alpske kulinarične dediščine na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Na ta seznam so tako denimo že vpisane francoska kuhinja, mehiška hrana in mediteranska prehrana, pri čemer ne gre zgolj za tipične jedi temveč za celotno kulturo prehranjevanja, od pridelave sestavih in njihove uporabe do načina uživanja hrane. Tudi Alpe so v tem oziru zaradi specifičnih geografskih razmer zagotovo nekaj posebnega, je prepričan Klinar.

Projekt, ki je vreden 2,5 milijona evrov in je sofinanciran s strani EU iz programa Interreg območje Alp, si prizadeva oblikovati trajnostni razvojni model za obrobna gorska območja, ki bo zasnovan na ohranjanju in vrednotenju kulinarične dediščine alpskega prostora ter na inovativnih orodjih trženja in upravljanja. Kulinarična nesnovna dediščina bi bila lahko namreč gonilo trajnostnega razvoja na teh območjih.

V okviru projekta, ki se bo sklenil z oktobrom prihodnje leto, so predvidene tudi pilotne aktivnosti, ki jih vsak partner izvede na svojem območju. Ragor je izbral Rateče, ki slovijo po bogati kulturni dediščini, in se lotil prepoznavanja in razvoja specifičnih kulinaričnih posebnosti na območju Gornjesavske doline za bogatitev turistične ponudbe na tem območju.

V soglasju s turističnim društvom in kranjskogorsko občino so oblikovali paket aktivnosti za odkrivanje dediščine in njeno ohranjanje ter vpeljavo v gostinsko ponudbo. Med drugim so že pripravili medgeneracijske kuharske delavnice, na katerih so otrokom in mladim pokazali, kako se pripravljajo tradicionalne jedi, kot so rateški krapi.