Podjetja 14.2.2018 15:33

V slovenskih gozdovih lani posekali pet milijonov kubičnih metrov lesa

Slovenj Gradec, 14. februarja - Posek v slovenskih gozdovih je lani znašal nekaj manj kot pet milijonov kubičnih metrov, kar je manj kot leto prej in manj od možnega poseka, je danes v Slovenj Gradcu ob robu licitacije lesa povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Ob tem je napovedal, da bo do konca tedna pripravljen načrt sanacije po decembrskem vetrolomu.

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Obiskovalci si ogledujejo hlode.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Veronika Valentar iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem in generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša na novinarski konferenci ob dnevu odprtih vrat licitacije.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Veronika Valentar iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem in generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša na novinarski konferenci ob dnevu odprtih vrat licitacije.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Slovenj Gradec, poslovna cona Ozare.
Dan odprtih vrat ob 12. licitaciji vrednejšega lesa, ki je bila rekordna v več pogledih.
Zbrani hlodi.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) kažejo, da so gozdarji ZGS lani odkazali posek 5,5 milijona kubičnih metrov lesa, možni posek v Sloveniji pa je okoli 6,6 milijona kubičnih metrov.

Dejanski celoten posek lesa v slovenskih gozdovih pa je lani dosegel 4,98 milijona kubičnih metrov, od tega je bilo dve tretjine iglavcev. Lanski letni posek je bil za petino manjši kot v letu 2016, ko je ta znašal 6,1 milijona kubičnih metrov. Razlog za to je predvsem umirjanje napada podlubnikov v drugi polovici leta 2017, je povedal Oražem.

Zaradi najobsežnejše namnožitve podlubnikov, ki je slovenske gozdove prizadela v zadnjih treh letih in je posledica žledoloma v letu 2014, so morali gozdarji skupno posekati prek 6,3 milijona kubičnih metrov iglavcev, predvsem smreke.

In ko so se razmere zaradi napada podlubnikov v drugi polovici lanskega leta začele umirjati, je med 11. in 13. decembrom slovenske gozdove prizadel obsežen vetrolom. Ta je po dokončnih ocenah poškodoval za 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, v 90 odstotkih iglavce. Najbolj poškodovani so bili gozdovi na Kočevskem, Notranjskem in na Koroškem.

ZGS je za poškodovane gozdove pripravil načrt sanacije, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja in obnovo poškodovanih gozdov. "Načrt bomo oddali do konca tega tedna," je napovedal Oražem.

Ključno pri izvedbi ukrepov sanacije je, da lastniki posek poškodovanih dreves iglavcev izvedejo čim prej, na po podlubnikih najbolj ogroženih območjih do konca marca letos, drugod v iglastih gozdovih pa do sredine maja letos. Ob tem na ZGS poudarjajo, da bodo lastniki gozdov le s pravočasnim spravilom iglavcev iz gozda obvarovali svoj gozd pred novim napadom podlubnikov in ohranili vrednost lesa.

Na ZGS računajo, da bo sanacija z obnovo gozda zaključena do leta 2023. Skupno pa bo zaradi decembrskega vetroloma potrebno dodatno obnoviti 5450 hektarjev gozda, večinoma z naravno obnovo, slabih deset odstotkov oz. 432 hektarjev pa tudi s saditvijo sadik. Za to bo potrebno v prihodnjih letih zagotoviti okoli en milijon sadik gozdnega drevja.

Vrednost obnove po vetrolomu bo znašala okoli 3,7 milijona evrov in denar bo zagotovljen v okviru programa razvoja podeželja, je dodal Oražem.