Intervju Podjetja 9.2.2018 12:30

Benčina za STA: Cinkarna Celje išče lokacijo za gradnjo tovarne v Srbiji

pogovarjala se je Lilijana Pušnik Čede

Celje, 9. februarja - Predstavniki Cinkarne Celje opravljajo oglede posameznih lokacij za gradnjo nove tovarne titanovega dioksida v Srbiji. Želijo namreč ugotoviti, kakšne so tehnične in prostorske možnosti, sledila bo študija upravičenosti gradnje, za kar so zeleno luč že prižgali nadzorniki družbe, je v pogovoru za STA povedal prvi mož Cinkarne Tomaž Benčina.

Celje, Cinkarna Celje.
Pogovor z generalnim direktorjem Cinkarne Celje Tomažem Benčino o gradnji tovarne v Srbiji.
Foto: Lili Pušnik/STA

Gradnja nove tovarne naj bi se začela po letu 2020, vzela pa naj bi dve do tri leta. Vrednost naložbe je Benčina ocenil na 250 do 300 milijonov evrov. Del sredstev za gradnjo te tovarne bi Cinkarna zagotovila iz lastnih virov, preostanek pa z bančnimi posojili.

Če bodo nov proizvodni obrat zgradili, bo to po njegovih besedah zgodovinski trenutek v razmišljanju in poslovanju Cinkarne Celje. Opozoril je, da je podjetje sredi srednjeročnega naložbeno-razvojnega cikla, v okviru katerega bo uprava nadzornemu svetu predlagala vizijo razvoja za naslednjih pet let.

"Osnovna odločitev, ki jo bodo morali sprejeti tudi lastniki Cinkarne, se bo nanašala na to, kako se bo Cinkarna širila, saj imamo v Celju prostorske omejitve. Zato je ekstenzivna rast programa titanovega dioksida možna samo zunaj Celja. Ne predstavljam si, da bi v Celju dobili dovoljenje za še eno proizvodno linijo," je dejal Benčina, tudi v luči pobude malih delničarjev za porabo finančnih presežkov za nakup lastnih delnic s ciljem povečanja vrednosti podjetja.

Pojasnil je, da nove tovarne vsekakor ne bo mogoče graditi znotraj EU, saj so okoljevarstveni standardi enostavno previsoki. "Že nekaj desetletij se v Evropi ni zgradila nobena nova tovarna titanovega dioksida, vse kar je bilo narejeno, je bila razširitev proizvodnje na že obstoječih lokacijah," je spomnil.

Postregel je s podatkom, da so se v tem času tovarne zapirale v Franciji, Južni Afriki in ZDA, medtem ko so na Kitajskem in v Mehiki nastajale nove. So pa na Kitajskem zaprli tudi veliko majhnih tovarn, ki so s svojo proizvodnjo obremenjevale okolje, je povedal prvi mož Cinkarne.

Poudaril je, da je Cinkarna Celje najmanjša proizvajalka titanovega dioksida v Evropi, saj ustvari štiri do pet odstotkov evropske proizvodnje in dober odstotek svetovne. Njihovi tekmeci v Evropi so velike multinacionalke, precej jih je v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji, Belgiji, na Poljskem, Češkem, Nizozemskem in Finskem. Tržni delež Cinkarne v Evropi je medtem med petimi in šestimi odstotki. Težave jim povzročajo ceneni proizvodi titanovega dioksida, ki prihajajo z vzhoda, a to težavo rešujejo s fleksibilnostjo in širjenjem kroga kupcev.

Na vprašanje, kdaj naj bi znova stekla prodaja Cinkarne Celje, potem ko sta bila prejšnja dva poskusa prodaje neuspešna, je Benčina odgovoril, da teh podatkov nima. Dejal je, da Cinkarna ima nekaj lastnikov, ki to dolgoročno ne bodo mogli biti, predvsem gre za Družbo za upravljanje terjatev bank.

"Vlada nas je opredelila kot portfeljsko naložbo, ki jo je treba v doglednem času prodati. Potrebovali pa bi lastnika, ki bi razumel naše delovanje in to, kaj sploh je kemija ter kemijska industrija. Prav bi nam prišlo, če bi novi lastnik prinesel kakšen dodaten program, ki bi ga lahko razvijali na lokaciji v Celju," je dejal.

Mali delničarji Cinkarne Celje so nedavno zahtevali sklic izredne skupščine, na kateri bodo odločali o omenjeni pobudi za nakup lastnih delnic. Uprava družbe je skupščino sklicala za konec tega meseca. Benčina pravi, da razume zahtevo po sklicu skupščine, saj Cinkarna posluje dobro in ima presežna denarna sredstva. Uprava in nadzorni svet bosta po njegovih besedah pripravila predlog, kako s temi denarnimi sredstvi upravljati.

Za Benčino je logično, da hočejo delničarji priti do dela teh presežnih denarnih sredstev, saj je Cinkarna solidna naložba, ki vsako leto izplača tudi dobro dividendo. "Mlinski kamen, ki nam visi okrog vratu zaradi okoljskih težav, je vse manjši. Glede na to, kar smo naredili v zadnjih 15 letih, za Cinkarno ne more biti več večjih presenečenj. Intenzivno delamo na odpravi okoljskih težav, pri tem pa dobro sodelujemo z okoliškimi krajani Bukovžlaka pri Celju," je izpostavil Benčina.

Dejal je, da dela na odlagališču nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku potekajo intenzivno, za sanacijo tega odlagališča, ki ne bo nikdar končana, saj bo treba kar naprej skrbeti za visoke pregrade, pa je Cinkarna zagotovila nekaj milijonov evrov.

Benčina je pozdravil predlog zakona o sanaciji celjske kotline, ki ga je konec januarja v parlamentarno proceduro vložila poslanska SMC Janja Sluga. Zanj je logično, da se država vključi v sanacijo kotline, pri tem pa upa, da se ne bo izgubljala v podrobnostih. Same vsebine zakona ne pozna, pričakuje pa, da se predlog omenjenega zakona sistematično loteva sanacije celjske kotline.

Z lanskim poslovanjem Cinkarne je Benčina zelo zadovoljen, saj je bilo to leto eno najboljših v zgodovini družbe. "Ponovile so se na nek način razmere, ki smo jih doživeli leta 2011. Res je, da je za našo panogo značilno ciklično poslovanje in ta pozitivni cikel traja nekoliko dlje, kot smo ga navajeni," je pojasnil.

Dobro poslovanje Cinkarne se nadaljuje tudi letos, ko družba načrtuje okoli 30 milijonov evrov čistega dobička, prihodki pa so načrtovani v višini slabih 200 milijonov evrov. Za naložbe namerava celjsko podjetje v letu 2018 nameniti 18,5 milijona evrov, kar je 47 odstotkov več kot letos.

Kot je povedal Benčina, načrtujejo rast investicij predvsem na področjih dviga kakovosti, izboljšanja obratovalne varnosti in povečanja proizvodnih zmogljivosti v proizvodnji pigmenta titanovega dioksida.