znanost 5.2.2018 19:53

Svet za znanost in tehnologijo podprl nov predlog raziskovalnega zakona

Ljubljana, 5. februarja - Večina članov sveta za znanost in tehnologijo je na današnji seji podprla nov predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Kljub temu so na predlog, ki je v medresorskem usklajevanju, podali pripombe, predvsem pa so obžalovali, da ni skupnega visokošolskega in raziskovalnega zakona.

Ljubljana, Kemijski Inštitut.
Laboratoriji na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

V novem predlogu je poudarek na raziskovalni in institucionalni avtonomiji, ne zgolj za univerze, ampak tudi za raziskovalne zavode oz. inštitute, in na financiranju znanstveno-raziskovalne dejavnosti, je članom sveta pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.

Predlog predvideva, da se proračunska sredstva za raziskovalno dejavnost povečujejo tako, da dosežejo najmanj 0,7 odstotka BDP najkasneje v petih letih in najmanj en odstotek BDP najkasneje v desetih letih po uveljavitvi zakona, je dodal.

Zakon po njegovih besedah prinaša vrsto pomembnih novosti, ki bodo utrdile pomen raziskav in znanosti v naši družbi. Ob tem je poudaril, da bodo še naprej vodili zelo odprt dialog z inštituti, univerzami in gospodarstvom, ki pa ni popolnoma zadovoljno z zakonom. Ta namreč nezadostno naslavlja področje inovacij, pri čemer pa je Boh spomnil, da jih opredeljuje tudi druga zakonodaja.

Predstavniki raziskovalne sfere in rektorska konferenca nov predlog raziskovalnega zakona podpirajo, a hkrati opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti. Predsednica sveta Tamara Lah Turnšek je na primer izpostavila sestavo novega sveta za raziskovanje in inovacije, v katerem naj bi sedela dva ministra, po njenem mnenju pa bi moral postati neodvisen od politike.

Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je sicer vesel zakona, a meni, da ga je treba še dodelati. Tudi on obžaluje, da v zakon niso uspeli vključiti inovacij, pa tudi "javna služba ni dorečena".

Nov predlog po navedbah rektorja primorske univerze Dragana Marušiča prvič v zgodovini slovenskim univerzam daje možnost, da za razvoj raziskovalne dejavnosti pridobijo t. i. ustanoviteljska sredstva. Predsednik rektorske konference in rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik je na nek način razočaran, da ni oblikovan enoten zakon (visokošolki in raziskovalni), za kar se je svet zavzel pred letom dni.

Predlog zakona je zdaj v dvotedenskem medresorskem usklajevanju. Tja ga je ministrstvo poslalo po zelo intenzivnem delu v delovni skupini. "Po prejetju mnenj posameznih resorjev bomo predlog še naprej usklajevali, tako da pridemo do tega, kar je sprejemljivo za resorje, predvsem pa da ohranimo stališča, ki so prišla iz raziskovalne sfere," je Boh še dodal za STA.