Podjetja Turizem 29.1.2018 16:11

Priložnost slovenske gastronomije v zgodbah in pristnosti

Ljubljana, 29. januarja - Slovenska gastronomija ima odlične temelje za preboj, graditi pa mora na tradiciji, zgodbah in avtentičnosti, so poudarili govorci na okrogli mizi dogodka Gourmet Cup 2018. Slovenija bo sicer kmalu dobila svojo izdajo slavnega vodnika Gault & Millau, prizadeva pa si tudi za naziv evropske regije gastronomije za leto 2021.

Bled, Festivalna dvorana.
Blejski strateški forum 2017 (BSF).
Mrežni sprejem s kuharsko mojstrico Ano Roš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Slovenija želi biti evropska regija gastronomije leta 2021, gastronomija pa bi bila s tem tudi vodilna tematika v promociji slovenskega turizma za leti 2021 in 2022. To kaže, da se tudi država vse bolj zaveda pomena gastronomije za razvoj slovenskega turizma in širšega gospodarstva.

Medtem ko pogovori s slavnim Michelinom še potekajo, pa bo Slovenija že letos dobila izredno ugledni kulinarični vodnik Gault & Millau. Za tak podvig je trenutno izredno primeren čas, je na današnji konferenci v okviru štiridnevnega Gourmet Cupa Ljubljana menila predstavnica francoskega podjetja Justyna Adamczyk.

Kuharska mojstrica Ana Roš iz kobariške Hiše Franko je namreč Sloveniji kot gastronomski destinaciji z oddajo na Netflixu in nazivom najboljše kuharske mojstrice priborila veliko pozornosti. To predstavlja odličen zagon za dvig tudi preostale ponudbe, je ocenila.

Roševa je izpostavila pomen avtentičnosti v slovenski kulinariki. "Drugačni smo, ker nismo lažnivci, ker pripovedujemo resnične zgodbe," je dejala. Svoje obiskovalce lahko sama še vedno pelje do 85-letnega kmeta, ki pred njihovimi očmi nabere radič.

"Mi te zgodbe še vedno imamo, medtem ko jih je večina izgubila," je spomnila in pozvala vse kuharje in kuharske mojstre, da v svojih izdelkih uporabijo kakovostne slovenske sestavine ter s tem podprejo tudi kmetijstvo.

Po desetletju govorjenja o pomenu gastronomije so se delci sestavljanke končno začeli tudi dejansko sestavljati, je ocenila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar. Kot "zelo dobro novico" za Slovenijo je izpostavila dejstvo, da Roševa na svojem področju ni osamljena, pač pa imamo vrsto odličnih kuharskih mojstrov v različnih regijah.

Tudi Roševa se je strinjala, da vlada in Slovenska turistična organizacija (STO) v zadnjih letih resnično razumeta pomen gastronomije. Po njenih besedah prehranski navdušenec, t. i. foodie, ni najbogatejši na svetu, je pa radoveden in zato idealen gost za Slovenijo.

Po njeni oceni je sicer izrednega pomena, da se dvigne kakovost v slovenskih povprečnih restavracijah in gostilnah. Ljudje namreč pogrešajo enostavnejšo kuhinjo in tudi gurmanski navdušenci ne morejo vsak večer uživati vrhunske kuhinje. "Mi imamo odlične kuharske mojstre, potem pa se vse sesuje," je opozorila.

Da morajo tudi natakarji vedeti, kakšna je zgodba določene jedi, ljubljanske gostince v okviru projekta Taste Ljubljana uči Turizem Ljubljana. Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je izpostavila tudi projekt kratkih zelenih nabavnih verig, saj se je prek te platforme od leta 2015 izmenjalo več kot 17 ton hrane.

Roševa se veseli tudi prihoda mednarodnih gastronomskih vodnikov v Slovenijo, čeprav po njeni oceni Hiša Franko "ni klasična Michelinova restavracija". Sama je namreč doslej uživala v svoji svobodi, ocenjevanje po vnaprej določenih kriterijih pa bi njihovo restavracijo na določen način lahko omejilo.

Vseeno verjame, da se zaradi njene dosedanje prepoznavnosti za Hišo Franko ne bo veliko spremenilo, medtem ko je za nekatere druge to odlična priložnost. "Novembra se bomo tresli, gledano v celoti pa mislim, da je to pozitivno," je dejala.

V drugem delu programa so se udeleženci konference osredotočili na vprašanje zagotavljanja kadrov. Roševa je izpostavila, da jih za kuhinjo še dobijo, saj kuharski mojstri trenutno veljajo za zvezde, težje pa je dobiti ustrezne kadre v strežbi. Te težave pa nimajo le slovenski gostinci, pač pa o podobnih težavah tožijo tudi kolegi z vsega sveta, tudi iz New Yorka in Pariza, je poudarila.

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je izpostavila, da se v Sloveniji na področju gostinstva šola okoli 3800 srednješolcev, kar je okoli pet odstotkov celotne generacije. Tudi na tem področju se uvaja vajeništvo, je dodala, a v tem morajo sodelovati tudi delodajalci. "V prvem letu imamo le 21 prijav za vajeništvo v dveh šolah," je dodala. V sistem sta namreč vključeni Srednja šola Izola ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci.

Direktor Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled Janez Damjan pa je poudaril, da je ob kritičnih točkah tudi veliko razlogov za optimizem. "Imamo vrtce, ki nas obiskujejo, osnovnošolci prihajajo ustvarjat v našo kuhinjo. V zadnjih petih, 10 letih so se stvari spremenile in veliko mladih je pripravljenih delati v gostinstvu. Je pa res, da jih bo veliko odšlo v tujino," je dejal.