Banka Slovenije: Še naprej brez večjih groženj finančni stabilnosti

Ustvarjanje dohodka v trenutnih razmerah ostaja za banke izziv. Z oživljanjem posojilne aktivnosti se sicer začenjajo prihodki bank postopoma krepiti. Neto obrestni prihodki so bili sicer novembra lani še vedno nižji kot leto pred tem, vendar bo nadaljnje naraščanje kreditne aktivnosti po pričakovanjih Banke Slovenije prispevalo k njihovemu postopnemu naraščanju.

Ob tem v nadzorniku bančnega sistema ugotavljajo, da so neobrestni prihodki v zadnjih letih sicer naraščali, a praviloma kot posledica enkratnih dogodkov, tako da niso uspeli v celoti nadomestiti izpada neto obrestnih prihodkov. Zniževanje operativnih stroškov se medtem po več letih njihovega krčenja ustavlja.

Poslovanje bank je sicer od leta 2015 dobičkonosno, dobički pa naraščajo, a v Banki Slovenije opozarjajo, da rast temelji na kratkotrajnih dejavnikih. Na poslovne izide - banke so v 11 mesecih ustvarile 396,6 milijona evrov čistega dobička - je tako vplivalo tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij. A ta aktivnost, ki je rezultat intenzivnega reševanja slabih terjatev v bankah in izboljšanja gospodarskih razmer, bo postopoma izzvenela, višja kreditna rast pa bo po oceni bančnega nadzornika zahtevala ponovno oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij.

Hkrati se po opozorilih banke Slovenije ohranja pritisk na dohodek zaradi sočasnega zapadanja v preteklosti izdanih donosnejših vrednostnih papirjev, ki jih banke v trenutnih razmerah lahko nadomestijo le z manj donosnimi. Manjši obseg in nižja povprečna donosnost vrednostnih papirjev v portfelju bank tako izrazito zmanjšujeta obrestne prihodke iz tega dela bančnih naložb.

Pri kreditni aktivnosti bank se je večletno obdobje krčenja končalo leta 2016. Z rastjo posojil podjetjem je začel naraščati tudi celoten obseg posojil nebančnemu sektorju. Lani se je sicer kreditiranje po obsegu in dinamiki še vedno bolj krepilo na segmentu gospodinjstev kot podjetij.

Stopnja rasti posojil gospodinjstvom je bila najvišja pri potrošniških posojilih, ki pa so bila zaradi predhodnega večletnega upadanja še vedno na okoli petino nižji ravni kot v obdobju 2008 - 2010. Okrevanje nepremičninskega trga je povezano tudi z rastjo novih stanovanjskih posojil, ki so večino leta 2017 naraščala po stopnji rasti nekaj nad pet odstotkov.

Kljub razmeroma hitri rasti zadolževanja pri bankah ostajajo kazalniki zadolženosti gospodinjstev ugodni oziroma celo nižji kot v preteklih letih, pri odobravanju stanovanjskih posojilih pa so banke po dostopnih podatkih ostale v okviru priporočil Banke Slovenije. Tudi posojilne standarde so banke po navedbah njihovega nadzornika zadržale na v krizi doseženih višjih ravneh.

Rast cen na nepremičninskem trgu tako z vidika bank za zdaj po oceni Banke Slovenije ne povzroča prekomernih tveganj. Tveganje bi se sicer lahko povečalo v primeru izrazitega cenovnega obrata na nepremičninskem trgu, ki bi poslabšal pokritost terjatev, zavarovanih z nepremičninami. Kreditno tveganje bi se lahko povečalo tudi zaradi povečevanja ponudbe dolgoročnih posojil z izjemno nizkimi obrestnimi merami, če pribitki ne odražajo dolgoročnih kreditnih tveganj.

Ustvarjanje dohodka iz kreditiranja podjetij je medtem po pojasnilih Banke Slovenije proces z več negotovosti kot pri posojilih gospodinjstev. Ta proces bi lahko podprli povečano povpraševanje podjetij po posojilih za investicije in za tekoče poslovanje ter zmanjševanje zadolženosti v tujini. Ob tem so podjetja zaradi manjšega obsega dolga in nizkih obrestnih mer bistveno manj obremenjena s servisiranjem dolgov iz preteklih posojil. Breme plačila obresti v presežku prihodkov nad odhodki podjetij se je z 20 odstotkov v letu 2009 namreč lani znižalo na tri odstotke, s čimer se je del dohodka podjetij sprostil za financiranje investicij.

Ob tem v Banki Slovenije svarijo, da prizadevanja bank za povečanje donosnosti in krepitev tržnih deležev pri kreditiranju podjetij ne bi smela vplivati na zniževanje posojilnih standardov, in to ne glede na ugodne napovedi o nadaljevanju gospodarske rasti v naslednjih letih.

Vse več podjetij sicer prehaja v višje bonitetne razrede, a vseeno ostajajo segmenti podjetij, ki še naprej močno obremenjujejo bilance bank. Predvsem to velja za terjatve do podjetij v stečaju. Posamezne dejavnosti še vedno izstopajo kot bolj obremenjene s slabimi terjatvami, vendar je uravnotežen razvoj gospodarstva dobra osnova za njihovo nadaljnje zniževanje v vseh dejavnostih, so navedli v bančnem nadzorniku.

Na strani varčevanja so gospodinjstva lani ob nizkih obrestnih merah za denarne vloge povečevala naložbe v investicijske sklade in tako nakazala večjo pripravljenost za sprejemanje tveganj kot v preteklih letih. Kljub temu so z neto vplačili v vzajemne sklade, ki so dosegli le 10 odstotkov neto toka naložb v vloge pri bankah, po oceni Banke Slovenije izpričala visoko stopnjo konservativnosti.