"Ženske šahistke smo lahko huda konkurenca moškim"

Ljubljana, 12. januarja - Slovenska šahistka Laura Unuk je 18-letna gimnazijka, ki se ponaša kar z dvema naslovoma svetovne prvakinje v šahu. Meni, da sta za uspeh v šahu pomembni tako psihična kot tudi fizična pripravljenost ter kombinacija veščin, med katerimi je najpomembnejša borbenost. Nekoč si želi naslov osvojiti tudi v moški konkurenci ter s tem dokazati, da žensk v šahu ne gre podcenjevati.

Nad šahom jo je že pri sedmih letih navdušil dedek, oče pa jo je nato vpisal v šahovski krožek in odtlej redno tekmuje. Kot pravi, je šah zanjo nekaj posebnega. "Pritegnile so me figure, neskončno igranje potez, pri čemer niti ena partija ni enaka drugi. Hkrati pa se z igranjem šaha izboljšajo matematične, logične sposobnosti in spomin."

Osemnajstletna Ljubljančanka, sicer dijakinja 4. letnika športnega oddelka na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad, je leta 2014 kot štirinajstletnica že osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje do 16 let. Septembra lani pa je v urugvajskem Montevideu že krog pred koncem tekmovanja postala svetovna mladinska prvakinja do 18 let.

Naslova sta mladi šahistki dala motivacijo za naprej ter dokaz, da lahko posega tudi po vrhunskih rezultatih. Hkrati pa se nadeja, da so njeni rezultati tudi spodbuda mlajšim, da se začnejo ukvarjati s šahom.

Prepričana je, da je za uspeh na šahovskih tekmovanjih potrebna kombinacija različnih veščin, med katerimi je najpomembnejša borbenost: "da kljub slabšim rezultatom ali izgubi partije vztrajaš naprej, da si psihološko sposoben premagati vse ovire," meni mlada šahistka.

V letošnjem letu si želi Unukova pridobiti naziv ženske velemojstrice, do tega cilja jo loči le še ena od treh norm. Dolgoročno pa si Unukova želi postati ženska svetovna prvakinja, hkrati pa bi se za naslov nekoč rada borila tudi v moški konkurenci. S tem želi dokazati, da žensk v šahu ne gre podcenjevati.

"Moški so vedno podcenjevali ženske v šahu. Govorili so, da psihološko niso tako sposobne kot moški, da po naravi niso zmožne zdržati toliko časa za šahovnico. Skozi čas smo dokazale, da lahko premagamo moške, da smo lahko huda konkurenca in da se nas morajo tudi malo bati."

Na šahovski poti ji je v veliko oporo njen matični Šahovski klub Ljubljana, kjer skupaj s trenerjem, velemojstrom Matejem Šebenikom, kujeta nadaljnje načrte za njen šahovski razvoj.

Pred tekmovanji ima s trenerjem približno devet ur treninga na teden, hkrati pa mora treningu vsaj eno uro na dan posvetiti tudi sama doma ter s tekom in fitnesom skrbeti za fizično kondicijo.

Šah je po mnenju mlade šahistke zelo psihološka igra, vendar pa so šahisti skozi zgodovino pokazali, da je izjemnega pomena tudi fizična pripravljenost. Tudi sama opaža, da so se z rednimi tekaškimi treningi in obiskovanjem fitnesa bistveno izboljšali tudi rezultati na turnirjih.

Najdaljša partija, ki jo je odigrala šahistka, je trajala slabih šest ur. "Pri tem času se začnejo dogajati napake, ki si jih pravi šahist ne bi smel privoščiti. Da lahko oseba po vsem tem času sedi v enaki poziciji, hkrati pa lahko razmišlja in preračunava po pet potez vnaprej, sta potrebni tako dobra psihična kot tudi fizična pripravljenost," je poudarila.

Mlada šahistka treninge uspešno združuje z obveznostmi v 4. letniku športnega oddelka ljubljanske Gimnazije Bežigrad. Kljub temu da razmišlja o karieri profesionalne šahistke, bi se rada najprej vpisala na študij. Kot je dejala, si želi ostati v Evropi, ki ima po njenem mnenju zelo dobro razvite izobraževalne in študijske smeri, prav tako je veliko možnosti za pridobitev službe.

Vendar pa evropske fakultete ne omogočajo šahovskih štipendij, medtem ko so te v Ameriki dostopne, zato trenutno razmišlja tudi o odhodu v ZDA.

EU spodbuja učno mobilnost mladih

Evropska unija spodbuja učno mobilnost mladih, odhod v tujino zaradi študija ali usposabljanja. S tem želi izboljšati zaposljivost mladih, medkulturne izmenjave ter dostop do novih znanj in jezikovnih spretnosti. Mobilnost podpira program EU za izobraževanje in usposabljanje Erasmus+, ki je lani praznoval 30 let.

Učna mobilnost je ena od posledic spoštovanja evropske vrednote svobode, saj prosto gibanje daje državljanom pravico do prostega gibanja in prebivanja v uniji.

Daljnosežne spremembe glede študija in usposabljanja v tujini je prineslo vzpostavljanje evropskega visokošolskega prostora (bolonjski proces). Enotna organizacijska struktura dodiplomskega-magistrskega-doktorskega študija in boljše zagotavljanje kakovosti sta povečala mobilnost študentov in osebja ter utrdila ustanove in sisteme.

K večjemu medsebojnemu zaupanju, hitrejšemu priznavanju strokovnih nazivov in lažji mobilnosti prispeva tudi uporaba orodij za evropsko mobilnost in zagotavljanje kakovosti, denimo sistem kreditnih točk, priloga k diplomi in evropski register za zagotavljanje kakovosti.

Erasmus, verjetno najbolj uspešen in priljubljen program EU, omogoča neposredno podporo vsem, ki želijo na študij ali usposabljanje v tujino, in projektom, ki podpirajo čezmejno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami. Od leta 2014 se imenuje Erasmus+.

"Kar me vedno znova prepriča vztrajati pri svojem delu, je sprememba, kako mladi ljuduje dozorijo, poznajo sami sebe, postanejo pogumnejši in drznejši ter spreminjajo svet za našo prihodnost," je pojasnila vodja programa Erasmus+ v Sloveniji Neža Pajnič.

V letu 2016 je EU za program Erasmus+ namenila 2,2 milijarde evrov, s tem denarjem so podprli 21.000 projektov, ki jih je izvedlo 79.000 organizacij. V tujini je prek programa Erasmus+ leta 2016 študiralo, se usposabljalo, poučevalo ali prostovoljno delovalo 725.000 ljudi. Francija, Nemčija in Španija so bile na vrhu lestvice držav pošiljateljic, najbolj priljubljene države gostiteljice pa so bile Španija, Nemčija in Velika Britanija.

Države z največjim številom učečih se Slovencev v okviru programa Erasmus 2007-2017

vir: http://statistike.cmepius.si

Za trenutni program Erasmus+ je v obdobju 2014-2020 predvidenih 14,7 milijarde evrov. V obdobju 2021-2027 pa naj bi bilo po bruseljskih ocenah za uresničitev ciljev namenjenih 29,4 milijarde evrov.

Cilj je zagotoviti podvojitev števila mladih v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Do leta 2025 naj bi se njihov delež povečal s 3,7 na 7,5 odstotka.

Evropska komisija je odločena program Erasmus še okrepiti z zagotovitvijo ustreznih sredstev v sklopu bližajočih se pogajanj o novem večletnem finančnem okviru EU. Ob 30-letnici Erasmusa je komisija generacijo Erasmus+ povabila k razpravi o prihodnosti programa in vzpostavila "spletno zbirališče" zanjo. Rezultat te razprave je 30 priporočil, kako naj Erasmus+ postane boljši.