24.12.2017 7:07

"Danes kmet brez računalnika, facebooka in spletne prodaje ne pride nikamor"

Šmarje pri Jelšah, 24. decembra - Letošnji nosilec naziva inovativni mladi kmet Matic Vizjak, ki je na domačo kmetijo v Šmarjah pri Jelšah uvedel izdelke iz čilijev, meni, da je v družbi še vedno prisotno stereotipno dojemanje kmeta kot umazanega in starokopitnega poklica, kar pa že dolgo ne drži. "Danes kmet brez računalnika, Facebooka in spletne prodaje ne pride nikamor," pravi Vizjak.

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak. Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak. Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak.
Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak.
Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak. Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak. Čilijevo vino. Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak.
Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak.
Čilijevo vino.
Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak. Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak. Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak.
Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak.
Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak. Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak. Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak.
Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak.
Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak. Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak. Foto: Anže Malovrh/STA

Šmarje pri Jelšah, kmetija Vizjak.
Nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak.
Foto: Anže Malovrh/STA

Vizjak je po končani srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju med drugim delal na ladji v Singapurju. Kot natakar, kuhar, reševalec iz vode, receptor in osebni trener se je nekaj let preživljal na slovenski obali, službo pa si je iskal tudi v Avstraliji, od koder se je po enem letu vrnil domov, saj mu tamkajšnji način dela ni ustrezal. Pri 27 letih se je naveličan vsega odločil, da se vrne na domačo kmetijo in obrne nov list.

Na kmetiji Vizjak se že od nekdaj ukvarjajo s čebelarstvom ter pridelavo in predelavo žit. Z Vizjakovo vrnitvijo domov pa je kmetija dobila novo rdečo nit. Njihova glavna dejavnost je namreč postala pridelava in predelava čilijev. Tej dejavnosti se je z novim produktom kmetije Vizjak - čilijevim vinom - pridružilo še vinarstvo.

Vizjak je ljubezen do pikantne hrane gojil že od malih nog, za kar je po njegovih besedah kriv izključno oče, ki je že od nekdaj gojil feferone in čilije. "Že v času mojega odraščanja je veljalo pravilo: 'jej česen, čebulo in čili, pa boš zdrav'. Pikantno hrano sem vzljubil in to ljubezen obdržal tudi med popotovanji po svetu, vse do danes."

Kmetija Vizjak danes premore okoli 800 sadik 20 različnih vrst čilija s celega sveta, ki jih goji v zato namenjenem rastlinjaku. Najbolj priljubljeni izdelek je čili vino, veliko povpraševanja pa je tudi po celotni pikantni liniji Čili frik, sestavljeni iz sedmih omak, ki se razlikujejo po stopnji pikantnosti.

Vizjak je najbolj ponosen na nagrado, ki so jo letos pomladi prejeli v New Yorku za čili vino. Na enem najprestižnejših vinarskih tekmovanj na svetu, na katerem se je pomerilo skoraj 4000 vzorcev vina in okoli 650 vinarjev s celega sveta, so Vizjakovi prejeli tri odličja - dve srebrni in zlato medaljo.

Inovativni mladi kmet 2017

Za svoje delo na kmetiji si je Vizjak v letošnjem letu prislužil naziv inovativni mladi kmet. "Naziv je nagrada za ves naš trud, ki ga vlagamo v kmetijstvo in razvoj novih izdelkov. Je znak, da smo na pravi poti, da ljudje prepoznajo naš trud, naše delo, kar nam da elan, žar in energijo, da gremo naprej," je dejal Vizjak.

Naslednje leto jeseni Vizjaka čaka predstavitev v Bruslju, kjer bo zastopal Slovenijo, na kar je zelo ponosen. Želi si, da bi v Bruslju pustili velik vtis, zato upa na sodelovanje kmetijskega ministrstva, morda celo predsednika republike. "Upam, da bo ekipa predstavitev v Bruslju vzela resno, da naredimo dober šov, da postane slovensko kmetijstvo prepoznavno tudi na evropski ravni."

Potrebujemo spremembo zavesti

Po mnenju Vizjaka se na področju kmetijstva v Sloveniji pozna napredek. Gospodarska kriza, ki smo jo prebrodili, je po njegovem mnenju odprla novo tržno nišo za proizvajalce butičnih izdelkov, ki so dvignili kakovost kmetijskih izdelkov v Sloveniji. "Vlada in država bi morali to področje spodbujati, da ne bi kupovali plastike iz uvoza, če imamo doma toliko odličnih produktov."

Še vedno pa je po mnenju Vizjaka potrebnega veliko dela, da se pri ljudeh spremeni zavest o tem, kdo je kmet. Stari stereotipi, ki so bili nekoč povezani s kmetom, že 50 let ne veljajo več, je menil Vizjak.

Poleg tega, da kmet obvlada kmetijstvo, mora danes razumeti tudi potrošnike. Biti mora kulinarik, pa tudi malo psihologa, da razume, kaj je tržna niša, oziroma kaj je tisto, kar ljudje želijo. Poleg tega mora obvladati tudi ekonomijo, prodajo in promocijo, obvezno pa je tudi znanje računalništva.

"Danes kmet brez računalnika, facebooka in spletne prodaje ne pride nikamor," je dejal Vizjak. Ob osmih ali devetih zvečer, ko je na kmetiji vse narejeno, namreč Vizjak odgovarja na sporočila na facebooku, prebira spletno pošto, pripravlja pošiljke z izdelki za prihodnji dan, ki jih zjutraj, preden ponovno začne z delom na kmetiji, preda kurirju. "Delaš od trenutka, ko se zbudiš, do trenutka, ko greš spat, delo ni nikoli končano."

Evropska unija kmetom veliko da

Po mnenju Vizjaka država pa tudi Evropska unija kmetom veliko da, čeprav marsikdo trdi drugače, opaža Vizjak. Problem pa je, da razpisi zahtevajo preveč papirologije, s tem pa tudi veliko dragocenega časa. Poleg tega so razpisi po njegovem mnenju premalo fleksibilni.

Skupna kmetijska politika pri 55 letih z novo reformo

Skupna evropska kmetijska politika se izvaja od leta 1962 in je ena od politik EU z najdaljšo tradicijo. Med drugim kmetom pomaga pri pridelavi zadostnih količin hrane za Evropo, zagotavlja varnost pridelane hrane, varuje kmete pred preveliko nestanovitnostjo cen in tržnimi krizami, jim pomaga pri modernizaciji kmetij, z raznovrstnim gospodarstvom ohranja trajnostne podeželske skupnosti, ustvarja in ohranja delovna mesta v živilski industriji ter varuje okolje in skrbi za dobrobit živali.

"Evropska kmetijska politika ja stara 55 let in je bila pravzaprav skupna politika in je še do danes ohranila primat najbolj pomembne skupne politike, kar se tiče proračuna," pojasnjuje državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.

Kmetijska politika tako kot vse politike v EU temelji na vrednoti enakosti. V zadnjih desetletjih se je močno spremenila, da bi kmetom pomagala premagovati nove izzive sedanjega časa in se prilagodila spremenjenemu odnosu javnosti. Zadnja reforma leta 2013 se je usmerila v bolj ekološke prakse kmetovanja, raziskave in širjenje znanja, ustreznejši sistem podpore za kmete ter večjo vlogo kmetov v prehranski verigi.

A od te reforme se kmetijstvo sooča z novimi izzivi, kot so negotovost na trgu, padajoče cene ter nove mednarodne zaveze o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju. Zato bo s 1. januarjem začela veljati nova reforma, ki bo poenostavila kmetijsko politiko, kmetom dala večjo moč v pogajanjih s trgovci ter omogočila boljša orodja za zaščito pred tržnimi in proizvodnimi tveganji. Zvišala se bo tudi podpora mladim kmetom.

Kmetijstvo je eno od področij, ki po dogovoru držav članic sodi v skupno pristojnost EU in so mu namenjena tudi ustrezna proračunska sredstva. Za kmetijsko politiko in finančno podporo kmetijstvu niso pristojne posamezne države članice, ampak je odgovorna EU.

Delež proračuna EU, namenjen izdatkom za kmetijstvo, se je sicer skozi desetletja zmanjšal. Medtem ko je v 70. letih prejšnjega stoletja obsegal skoraj 70 odstotkov proračuna unije, predstavlja danes približno 38 odstotkov.

Proračun EU v letu 2017

Vir: Evropska komisija

Slovenija ima v okviru skupne kmetijske politike za sheme neposrednih plačil za koledarsko leto 2017 na voljo malo več kot 136 milijonov evrov. Vloge za dodelitev teh podpor so v zaključni fazi obračuna, tako da po navedbah ministrstva za kmetijstvo zaenkrat ni možno reči, ali bodo razpoložljiva sredstva v celoti izplačana.

Slovenija je v okviru programa razvoja podeželja 2014-2020, katerega sredstva se črpajo od leta 2014 do leta 2023, upravičena tudi do skoraj 838 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Za leto 2017 je Evropska komisija Sloveniji iz tega sklada za program razvoja podeželja trenutno odobrila ali izplačala skoraj 53 milijonov evrov.