EU #družba 11.12.2017 16:16

V sklad skladov nakazanih 63 milijonov kohezijskih sredstev

Ljubljana, 11. decembra - V sklad skladov, kamor se bo predvidoma steklo 253 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, je bilo izplačanih prvih 63,25 milijona evrov, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. S tem je bil narejen korak v smeri zagotovitve osnovnih pogojev delovanja sklada, ki je bil vzpostavljen konec novembra.

Ljubljana. Podpis sporazuma o oblikovanju sklada skladov, ki sta ga podpisala gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, z njim pa je ministrstvo imenovalo SID banko za upravljavca sklada. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Podpis sporazuma o oblikovanju sklada skladov, ki sta ga podpisala gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, z njim pa je ministrstvo imenovalo SID banko za upravljavca sklada.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Sporazum o oblikovanju sklada skladov sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SID banka podpisala konec prejšnjega meseca. Sklad, kamor se bo predvidoma steklo 253 milijonov evrov kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020, upravlja SID banka.

Vlada prek sklada pospešuje črpanje sredstev EU in hkrati zagotavlja nove povratne spodbude za financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, so poudarili na uradu vlade za komuniciranje. Kot so zapisali v sporočilu za javnosti, bodo finančne instrumente oblikovali na štirih področjih, in sicer na področju raziskav, razvoja in inovacij, malih in srednje velikih podjetij, energetski učinkovitosti in urbanemu razvoju.

SID banka bo konkretne pogoje finančnih instrumentov v obliki posojil, garancij in (kvazi) lastniškega financiranja pripravila v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo skladno s predpisanimi postopki izvedla tudi izbor finančnih posrednikov (banke, javni skladi in drugi možni finančni posredniki). Ti bodo predvidena sredstva posredovali končnim prejemnikom.

Ugodnosti oz. koristi finančnih instrumentov za končne prejemnike se bodo odrazile v daljših ročnostih, nižjih obrestnih merah, manjših zahtevah glede kreditnih zavarovanj, manjših stroških ter možnosti odloga vračanja glavnic posojil. Na ta način se v Sloveniji vzpostavlja tudi nadgradnja delovanja obstoječega finančnega sistema za trajnostno financiranje gospodarskega razvoja, so še pojasnili.