Podjetja 7.12.2017 19:02

Ljubljanska borza nagradila najboljše družbe in člane

Ljubljana, 7. decembra - Ljubljanska borza je danes drugo leto zapored podelila nagrade najboljšim borznim družbam in članom. S tem je izkazala priznanje družbam, ki so izkazale najboljše rezultate v več različnih kategorijah v okviru opazovanega obdobja enega leta. Prejemniki so Zavarovalnica Triglav, Unior, Cinkarna Celje in Alta Invest.

Borza je nagrade podelila za uspehe v enoletnem obdobju od lanskega 1. decembra do konca letošnjega novembra. Borzne družbe zmagovalke so se v opazovanem obdobju izkazale v različnih statističnih kriterijih, kot so promet, rast tečaja, krepitev prometa in število trgovalnih dni. Član leta pa se je moral izkazati v izvedenem prometu in transakcijah ter porastu prometa.

V kategoriji delnica prve kotacije je nagrado osvojila Zavarovalnica Triglav. Delnica leta standardne kotacije je postala Uniorjeva delnica, delnica leta vstopne kotacije pa tista Cinkarne Celje. Za člana leta je Ljubljanska borza razglasila Alto Invest.

Borza je nagrade podelila na prednovoletnem sprejemu uprav udeležencev slovenskega finančnega trga. Kot je na dogodku poudaril prvi mož Ljubljanske borze Aleš Ipavec, je bilo letošnje leto za udeležence kapitalskega trga v Sloveniji uspešno, pa čeprav bi lahko bil razvoj dogodkov v nekaterih primerih tudi bolj ugoden.

Izpostavil je vzpostavitev večstranskega trgovalnega sistema (Multilateral Trading Facility - MTF), pri katerem gre za alternativo borznemu trgu, saj je prek njega mogoče trgovati z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzi. Vlagateljem to omogoča lažji vstop in izstop iz lastništva netržnih vrednostnih papirjev.

Obenem je navedel še vključitev Ljubljanske borze med aktivne članice regionalne platforme za trgovanje z vrednostnimi papirji SEE Link, katere cilj je povečati privlačnost regionalnega kapitalskega trga, ki po Ipavčevih besedah ustvari okoli 50 milijard evrov prometa.

Med izzivi v letu 2018 je Ipavec omenil izobraževanje malih in srednjih podjetij glede priložnosti, ki jim jih ponuja borzni trg. Ta segment podjetij se namreč ne odloča za vstop na borzni trg in je z njim slabo seznanjen, zato so pripravili poseben dveletni partnerski izobraževalni program. Priložnost za mala in srednja podjetja po Ipavčevih besedah predstavlja tudi omenjena MTF platforma.

Zanimiva zamisel bi se mu zdela tudi izpeljanka prvega naložbenega programa kapitalske rasti, ki sta ga nedavno vzpostavila SID banka in Evropski investicijski sklad in v katerem bo na voljo 100 milijonov evrov. Cilj tega programa je lastniško podpreti inovativna in hitro rastoča mala in srednje velika podjetja, Ipavec pa vidi priložnost v podobnem skladu, pri katerem bi bil pogoj, da podjetje, ki prejme sredstva, začne kotirati na borzi.

Po tistem, ko je letos zaradi odločitve vlade v vodo padla prva javna prodaja delnic (IPO) NLB, ki bi na borzni trg prinesla precej novega kapitala, bi si na Ljubljanski borzi želeli izvedbo kakšnega IPO podjetij v državni lasti, a ve, da se na to ne morejo zanašati.

Zato bodo na borzi ciljali na tista slovenska podjetja, ki potrebujejo svež kapital, ali so v postopkih spremembe lastništva in se do zdaj niso odločala za izvedbo teh procesov prek borze. Med kandidati vidijo podjetja, ki so prezadolžena, a imajo potencial in za to potrebujejo kapital.

Zbranim članom borze je spregovoril tudi v. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Iztekajoče se leto je označil za ugodno, slovensko gospodarstvo pa je po letih zavor uspelo v veliko večji meri izkoristiti svoj potencial. Ugodna gibanja se bodo po pričakovanjih urada nadaljevala tudi v letu 2018 in naprej, bi pa morala Slovenija ta dobra leta po Vasletovem prepričanju izkoristiti za nujne spremembe. Pri tem vidi tudi pomembno vlogo igralcev na finančnem trgu, bodisi pri razpršitvi virov financiranja za podjetja bodisi pri iskanju rešitev za bolj vzdržno financiranja pokojninskega sistema.