Startupi 5.12.2017 13:57

Cerar: Do konca januarja 2018 bo pripravljen akcijski načrt o startupih

Trbovlje, 5. decembra - Vlada je danes ob obisku zasavske regije v Trbovljah pripravila posvet Zasavje - regija startupov. Premier Miro Cerar je v nagovoru napovedal, da bo vlada do konca januarja prihodnje leto pripravila akcijski načrt za zagonska podjetja z naslovom Slovenija - dežela startupov.

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil udeležence posveta z naslovom Zasavje - regija startupov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil udeležence posveta z naslovom Zasavje - regija startupov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil udeležence posveta z naslovom Zasavje - regija startupov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil udeležence posveta z naslovom Zasavje - regija startupov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil udeležence posveta z naslovom Zasavje - regija startupov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Predsednik vlade Miro Cerar je pozdravil udeležence posveta z naslovom Zasavje - regija startupov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Trbovlje, Podjetniški pospeševalnik Katapult.
Obisk vlade v zasavski regiji.
Direktor Podjetniškega pospeševalnika Katapult Jernej Pangeršič in predsednik vlade Miro Cerar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Kot je dejal premier, želijo z akcijskim načrtom začrtati jasen pogled, kako odpraviti administrativne ovire pri ustanovitvi novih zagonskih podjetij. Namen načrta je tudi ustanoviti povezovalno okolje, država pa bo finančno pomagala tistim, ki so že našli svojo idejo in imajo cilj, da jo tudi uresničijo.

"Vlada si ves čas prizadeva ustvariti čim bolj spodbudno delovno okolje. Še naprej bomo vztrajali pri tem, da bo vlada dober gospodar javnih financ. Podpirali bomo mlade z idejami, povezovali gospodarstvo s šolstvom in razvijali bomo sistem vajeništva," je dejal Cerar in opozoril, da je pri tem zelo pomembno sodelovanje.

Predstavniki medsektorske skupine so na posvetu predstavili izhodišča za pripravo omenjenega akcijskega načrta. Zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev so po navedbah predstavnikov medsektorske skupine lani doma in v tujini uspeli zbrati za 95,7 milijona dolarjev investicij. To je sicer manj od rekordnih 131,7 milijona dolarjev v letu 2015, a več od 67,3 milijona dolarjev iz leta 2014. Startupi so od leta 2005 zbrali skupno 350 milijonov dolarjev v okviru okoli 400 investicij.

Slovenija je lani dočakala tudi svojega prvega samoroga - s tem izrazom se na Zahodu označuje mlada tehnološka podjetja z ocenjeno vrednostjo več kot milijardo dolarjev. Podjetje Outfit7, ki sta ga ustanovila Slovenca in je znano po mobilni aplikaciji Talking Tom, so za milijardo dolarjev kupili azijski investitorji.

Analiza o značilnostih startup podjetij ter startup ekosistema v Sloveniji, ki je vzela pod drobnogled 156 zagonskih podjetij, ustrezajočih postavljenim kriterijem za inovacijsko gnana podjetja, je pokazala, da je podpora startupom v slovenskem ekosistemu zelo pestra, saj v njem deluje veliko zasebnih in javnih deležnikov. Praktično vsa zagonska podjetja so si najprej pomagala sami oziroma v krogu družine, prijateljev in drugih povezanih oseb.

Druga najpogostejša pomoč je zagonska spodbuda Slovenskega podjetniškega sklada, ki jo finančno zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oz. druge oblike nepovratnih sredstev države, kar kaže na to, da pri financiranju startupov ne gre spregledati pomembne vloge države.

Na tretjem mestu zagonska podjetja omenjajo mentorsko pomoč drugih startupovcev oziroma podjetnikov. Temu sledijo produkti semenskega kapitala Slovenskega podjetniškega sklada, različna startup tekmovanja in nagrade ter pomoč drugih akterjev ekosistema zagonskih podjetij.

"A ne gre samo za denar, največji delež startupov kot potreben nedenarni vir omenja tudi poslovne povezave in mreže, človeški kapital v obliki kakovostnih sodelavcev in specialistično znanje," še navajajo predstavniki medsektorske skupine.