znanost 5.12.2017 11:17

Na simpoziju na mariborski fakulteti podrobno o prelomnih dogodkih leta 1917

Maribor, 5. decembra - V amfiteatru mariborske filozofske fakultete se je danes začel mednarodni znanstveni simpozij o prelomnih dogodkih leta 1917. V razpravah bodo po besedah predsednika organizacijskega odbora Darka Friša podrobno spregovorili o takratnem dogajanju, ki je pomembno vplivalo na kasnejše zgodovinske dogodke. Pomembno besedo bodo imeli tudi študentje.

Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Prelomni dogodki leta 1917.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Prelomni dogodki leta 1917.
Rektor univerze Igor Tičar.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Prelomni dogodki leta 1917.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Prelomni dogodki leta 1917.
Predsednik organizacijskega odbora Darko Friš.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Organizatorji tridnevnega simpozija so Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, oddelka za zgodovino mariborske in ljubljanske filozofske fakultete, Inštitut za novejšo zgodovino, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in Inštitut Nove revije.

"Sodelujejo tako rekoč vse institucije, ki se ukvarjajo s preučevanjem zgodovine in širše. Simpozij smo si tudi zastavili zelo interdisciplinarno, saj sodelujejo raziskovalci različnih znanstvenih disciplin," je za STA povedal Friš, sicer predstojnik oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Vsebinsko so se osredotočili na tri ključne prelomnice iz leta 1917: na vnovično odprtje parlamenta v avstrijski polovici Habsburške monarhije in z njim povezan nastanek Majniške deklaracije, na dramatični preobrat na soški fronti s "čudežem pri Kobaridu" ter na rusko revolucijo z obema njenima etapama, februarsko in oktobrsko.

Po besedah podpredsednika organizacijskega odbora simpozija Aleša Mavra bodo govorili tudi o dogajanju na drugih frontah prve svetovne vojne in o premikih na diplomatskem področju, saj je bilo vojno dogajanje ključno za vse navedene mejnike v letu 1917. "Ne bomo mogli niti mimo vsakdanjega življenja ljudi na Slovenskem in v soseščini, ki je bilo leta 1917 skoraj povsem v znamenju vojnih odrekanj," je pojasnil.

Dogodke iz leta 1917 so izbrali ne le zaradi letošnje okrogle obletnice, ampak tudi zaradi tega, ker gre za zgodovinske prelomnice, ki so močno vplivale na današnjo podobo Evrope. Tudi Maver je opozoril na opazno vlogo, ki jo imajo na tokratnem simpoziju predstavniki najmlajše zgodovinarske generacije, in sicer posebej izstopajoči podiplomski študentje druge in tretje stopnje.

Med predavatelji so še Andrej Rahten, ki bo predstavil avstroogrsko diplomacijo in vstop ZDA v vojno, Božo Repe, ki bo spregovoril o Slovencih med oktobrsko revolucijo, ter Tomaž Kladnik, ki bo predaval o odmevih vojne na Slovenskem.

"Zgodovinska stroka nam neprestano omogoča premislek in umestitev preteklih zgodovinskih dogodkov v luči aktualnega trenutka tudi zato, da se iz tega kaj naučimo za prihodnost," je v pozdravnem govoru ob začetku simpozija povedala prodekanja filozofske fakultete Irena Stramljič Breznik.

"Prepričana sem, da se bo v dogodkih iz preteklosti, ko smo se kot narod znašli sredi interesa velikih, našlo veliko vzporednic in aluzij na današnje interese velikih globalnih igralcev. Zato se skozi pričujoče znanstveno srečanje vendarle dajmo ponovno podučiti naši učiteljici zgodovini, da bomo ob naslednjih prelomnih trenutkih znali upoštevati razumnost, za katero pravijo nekateri, da ima dvoje očes - ena je zgodovina in druga izkušnja," je še dejala.