Začenja se uporabljati zakon o vajeništvu

Ljubljana, 3. decembra - Z današnjim dnem se začenja uporabljati zakon o vajeništvu, ki naj bi po načrtu vlade, ki ga je pripravila, bolje povezal izobraževanje in gospodarstvo. Zakon so začeli poskusno uvajati že v šolskem letu 2017/2018. V prvih treh letih na ministrstvu za izobraževanje pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.

V prvem letu je bila predvidena vključitev vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin-orodjar (Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad in Šolski center Škofja Loka), kamnosek (Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana), mizar (Šolski center Novo mesto in Šolski center Slovenj Gradec) in gastronom hotelir (Srednja šola Izola in Srednja šoli za gostinstvo in turizem Radenci).

Pri vajeništvu dijakov mora najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu.

Pri tem imajo dijaki status vajenca, ki pa ni rezerviran samo za njih. Vajenec je lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.

Pogodbo z vajencem lahko sklenejo delodajalci, ki so vpisani v razvid vajeniških učnih mest in katerih dejavnost obsega poklic, za katerega se izobražuje vajenec. Pogodbo lahko sklenejo delodajalci, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava.

Vajence mora pri usposabljanju spremljati mentor, ki bo moral izpolnjevati določene pogoje.

Za izvajanje programa vajeništva so zadolžene poklicne zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, za kar prejmejo tudi določena državna sredstva.

Vajenec mora pred začetkom usposabljanja skleniti pogodbo tako s šolo, kjer se bo šolal, kot delodajalcem in jo registrirati pri pristojni zbornici. Pri usposabljanju se bo mora držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa je upravičen do nagrade, ki ne sme biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja. Nagrada ne vpliva na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialno varstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev.

V primeru, ko vajeništvo opravlja brezposelna oseba, bo zavod za zaposlovanje z dnem sklenitve pogodbe takšno osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.

DZ je sicer o zakonu glasoval dvakrat, saj je državni svet nanj izglasoval veto. Veljati je začel v začetku junija, uporabljati pa se začenja šest mesecev pozneje.