Na Kemijskem inštitutu podelili Preglove nagrade

Kot je uvodoma dejal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, so letošnji dogodek posvetili raziskovalcema Janezu Plavcu in Gregorju Maliju, ki sta minuli teden za svoje delo prejela prestižni nagradi - Zoisovo nagrado in Zoisovo priznanje.

Na inštitutu so po besedah Anderluha še posebej ponosni na znanstveno odličnost svojih raziskovalcev. Z vrhunskimi raziskavami se postavljajo ob bok najboljšim na svetu, kar dokazujejo številne objave v prestižnih znanstvenih revijah, je dejal.

Veleposlanica Velike Britanije Sophie Honey pa je spregovorila o sodelovanju na področju znanosti med Slovenijo in Veliko Britanijo po brexitu. Kot je dejala, znanost zadeva znanje in razumevanje, do katerih lažje pridemo v okviru mednarodnega sodelovanja. Tudi po brexitu želijo zato iskati načine in dogovore, s pomočjo katerih bodo nadaljevali in še okrepili sodelovanje z evropskimi državami, še posebej na področju znanosti, inovacij in raziskav, je poudarila.

Na letošnjem izboru za Preglove nagrade za izjemno doktorsko delu je sodelovalo osem kandidatov. Po besedah predsednika komisije za podelitev Preglovih nagrad 2017 Gorana Dražića so vsi kandidati pokazali izjemno kvaliteto pri študiju, objavah in predstavitvah.

Lebarjeva se je v svojem doktorskem delu ukvarjala z genskimi regulatornimi mrežami, sestavljenimi iz različnih molekularnih elementov, ki nadzorujejo procese v celicah v odvisnosti od prisotnih kemijskih ali fizikalnih signalov, ter tako določajo obnašanje celic. Z uporabo logičnih elementov v celičnih sistemih lahko spremenjene celice delujejo kot 'biološke naprave' za izvajanje različnih funkcij.

Kot je komisija zapisala v obrazložitvi, bodo takšna kompleksna genska omrežja "potencialno uporabna za različne aplikacije, na primer za izgradnjo biosenzorjev, v diagnostiki, predvsem pa za kontrolirano celično terapijo in zdravljenje različnih bolezni". Po oceni komisije "je doktorsko delo pomemben prispevek k znanosti in razvoju sintezne biologije za biotehnološke in medicinske aplikacije, predstavlja pa tudi vizionarstvo na področju biološkega računalništva". Januarja je Lebarjeva za svoje delo prejela nacionalno štipendijo Za ženske v znanosti.

Curk je raziskoval delovanje večvalentnih interakcij. Večvalentna entiteta, denimo beljakovina, nanodelec, virus ali polimer običajno tvori več hkratnih vezi s substratom. Z uporabo analitične teorije ter računalniških simulacij je razvil model, s katerim lahko izračuna celokupno interakcijo, če pozna kemijske lastnosti posameznih vezi. S tem modelom oblikuje niz preprostih pravil za načrtovanje večvalentnih interakcij.

Nagrajenčevo delo po besedah komisije "predstavi optimalen dizajn nanodelcev za specifično vezavo celic, kar omogoča dostavo zdravila samo določenemu tipu celice". Trenutno je v procesu prijave na patent za detekcijo bakterijskih okužb z multivalentnimi nanodelci. Komisija je Curka izbrala "zaradi vrhunskih objavljenih del, izvirnosti pristopov in uporabnosti koncepta za detekcijo bakterijske genomske DNA".

Kocman je v svojem doktorskem delu preučeval strukture G-kvadrupleksov, v katere se lahko zvije z gvanini bogata DNA v prisotnosti ustreznih kationov. Natančno je strukturno opisal oligonukleotida VK1 in VK34, ki se nahajata znotraj regulacijske regije gena PLEKGH3 na štirinajstem človeškem kromosomu. Ta gen je med drugim udeležen pri regulaciji razvoja in delovanja nevronov in njegove mutacije so bile povezane z razvojem avtizma.

"Pri tem je odkril novo štirivijačno strukturno družino, ki jo je poimenovali AGCGA-kvadrupleksi. Identificiral je oligonukleotidna zaporedja, ki se zvijajo v AGCGA-kvadruplekse in se nahajajo v regulacijskih regijah 38 človeških genov, ki jih povezujejo z razvojem živčnega sistema in nevroloških motenj, abnormalno rastjo kosti in hrustanca, razvojem raka in regulacijo osnovnih celičnih procesov. Odkritje je razširilo znanje o strukturni raznolikosti molekule DNA in lahko bistveno prispeva k razumevanju osnovnih celičnih procesov in odkrivanju novih terapevtskih tarč," je utemeljila komisija. Kocman je rezultate svojega dela kot prvi avtor objavil v dveh publikacijah v reviji Nature Communications.

Na prireditvi so podelili tudi doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved. Prejel jo je Luka Kavčič.

Letos je bil Kemijski inštitut vključen v 29 mednarodnih projektov. Na letni ravni sodelujejo z več kot 100 slovenskimi podjetji in več kot 20 tujimi. Eno od pomembnih poslanstev inštituta je namreč prenašanje znanja v industrijsko okolje.

Letos so sklenili tudi tri pomembna sodelovanja z uveljavljenimi mednarodnimi podjetji Janssen, Honda in Oxford Nanopore Technologies. Z njimi bodo sodelovali na projektih s področja cepiv, baterijskih sistemov in nanopor za potrebe senzorike, v katera bodo vključeni tudi študenti.