Mediji 28.11.2017 16:32

Kvarkadabra ob 20. obletnici delovanja spomnila na vrednote znanosti

Ljubljana, 28. novembra - Časopis za tolmačenje znanosti Kvarkadabra je v ponedeljek s pogovorom o vrednotah znanosti obeležil 20. obletnico delovanja. Po besedah urednika Kvarkadabre Saša Dolenca poskušajo prek pisanja zgodb, organizacije dogodkov in izdaje knjig širiti vrednote, ki so pomembne za znanost. V prihodnje pa si želijo doseči tudi mednarodno občinstvo.

Ljubljana, ZRC SAZU. Pogovor ob 20. obletnici Kvarkadabre. Foto: STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Pogovor ob 20. obletnici Kvarkadabre.
Foto: STA

Ljubljana, ZRC SAZU. Pogovor ob 20. obletnici Kvarkadabre. Foto: STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Pogovor ob 20. obletnici Kvarkadabre.
Foto: STA

Kvarkadabro je pred 20 leti ustanovil krog študentov, pretežno fizikov, pa tudi biologov, kemikov in filozofov, katerih skupna točka je bilo navdušenje za drugačno razumevanje znanosti, ki so ga želeli širiti tudi na druge.

Vzpostavitev Kvarkadabre je sovpadla s prihodom interneta v Slovenijo, kar je po oceni Dolenca omogočilo, da so hitro in z zelo majhnimi vložki dosegli veliko občinstvo, hkrati pa so bili zelo svobodni pri tem, kaj so lahko objavili in počeli.

Kvarkadabra je po besedah Dolenca na eni strani spletna stran, na drugi pa tudi založba in prostor, "ki omogoča zelo potrebno notranjo razpravo in dialog na akademski sceni". V slovenskem prostoru namreč manjka argumentiranega medsebojnega razpravljanja o problemih, ki jih sproža napredek znanosti, ter ukvarjanja z znanostjo, je ocenil Dolenc.

Soustvarjalci Kvarkadabre so predvsem zagovorniki vrednot znanosti, ne posebnih znanstvenih in raziskovalnih institucij ali znanstvenih področij, je poudaril Dolenc. Med osrednjimi vrednotami znanosti, ki jih skušajo gojiti in širiti, so strpnost, transparentnost in enakost. Za te vrednote se je po oceni Dolenca potrebno vedno znova aktivno zavzemati ter vzpostavljati mehanizme, da se te vrednote realizirajo.

V zadnjih 20 letih so avtorji Kvarkadabre za časopise, revije, radijske in televizijske oddaje pisali besedila o različnih vidikih znanosti. Vse vsebine so še danes dostopne na spletni strani, ki "predstavlja zalogo dobrih informacij in zanimivih zgodb".

Besedila so bili po besedah Dolenca pogosto namenjena tudi njim samim, "da so si stvari razložili". "Namreč, šele ko nekaj poskušaš predstaviti drugemu, vidiš, ali to zares razumeš," je dejal Dolenc.

Doslej so pripravili že prek 100 predavanj za širšo javnost ter izdali 15 knjig. V letošnjem letu je izšla knjiga z naslovom Vesolje zgodb - eseji o znanosti, v pripravi pa imajo že nove naslove.

Po oceni enega od avtorjev Kvarkadabre, Luke Omladiča s Filozofske fakultete v Ljubljani, je v zadnjih 20 letih na področju znanosti prišlo do nekaterih pomembnih sprememb.

Na področju komuniciranja znanosti se je pojavilo vprašanje, kako v poplavi informacij najti prave poudarke, se izogniti težnji po banalizaciji ter najti ravnotežje v komunikaciji.

Z digitalizacijo in namnožitvijo znanstvenih revij se je spremenila tudi distribucija znanosti, pa tudi vloga znanstvenikov, ki s svojimi odkritji na družbo naslavljajo pozive po spremembah, zaradi česar se znanost sooča z novimi političnimi in ideološkimi napadi. Primer so denimo podnebne spremembe ali gensko spremenjeni organizmi.

Omladič je opazil tudi, da je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do "triumfa kvaziznanosti", ki sega vse od teorij zarot do religioznih teorij o nastanku sveta, ki prevzemajo formo jezika znanosti, ki jim daje avtoriteto. Hkrati pa je v zadnjih 20 letih vprašanje etike in vrednot znanosti postalo veliko bolj imanentno vprašanje znanosti, "saj znanost in tehnologija spreminjata sam moralni okvir, znotraj katerega vrednotimo znanost".

Po mnenju soustvarjalca Kvarkadabre Daniela Svenška z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko mora znanstvenik verjeti v čar znanosti, vprašanje pa je, v kolikšni meri je današnja znanost ta čar tudi ohranila. Bistveno gonilo znanosti je po njegovi oceni radovednost, ne tehnični napredek, znanost pa se v zadnjem desetletju osredotoča predvsem na tehnični vidik. Osredotoča se na pragmatičnosti, izgubila pa je humanistično dimenzijo znanstvenika, ki sodeluje in sprejema, je bil kritičen Svenšek.