Slovenski raziskovalci s študijami opozarjajo na škodljive učinke gibalne neaktivnosti

Gibalna neaktivnost je v zadnjih petih letih prišla s sedmega na prvo mesto med dejavniki vsesplošne umrljivosti in je zato pomemben dejavnik javnega zdravja, je poudaril Pišot. Gibalna neaktivnost, kot posledica post operativnih stanj ali potovanje v vesolje, je tudi eno od raziskovalnih področij, s katerimi se ukvarjajo raziskovalci Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Kot je pojasnil Pišot, je vsem raziskovalnim področjem skupno preučevanje mehanizmov adaptacije človeškega organizma na odsotnost vpliva sile gravitacije. Slednja je namreč tekom evolucije še posebej izoblikovala nekatere podsisteme človekovega organizma, kot so skeletno-živčni, periferni in centralni živčni, srčno-žilni ter dihalni sistem. Pri neaktivnosti oziroma ležanju se začnejo omenjeni sistemi postopno prilagajati na odsotnost vpliva gravitacije (simulirano breztežno stanje), kar na človeka deluje škodljivo.

Pišot je zato že pred več kot 15 leti, skupaj z znanstvenikom Igorjem Mekjavićem z Instituta Jožef Stefan, začel z raziskavami vpliva simulirane breztežnosti na organizem človeka. Prvo tovrstno študijo, v svetu znano tudi pod imenom "bed rest študije", v Sloveniji sta leta 2001 izvedla v ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Od takrat so raziskovalci ZRS Koper v sodelovanju s številnimi tujimi znanstveniki izvedli številne raziskave, s katerimi so preučili vpliv simulirane breztežnosti in popolne gibalne neaktivnosti na človeka.

Tovrstne študije so bile prvotno namenjene razumevanju določenih mehanizmov adaptacije človeka za potovanja v vesolje, kasneje pa so z usmerjanjem raziskav na sedentarno in starejšo populacijo želeli te študije uporabiti tudi za razumevanje tuzemskih procesov. Preučevali so mehanizme, ki vplivajo na propadanje podsistemov človeškega organizma, in mehanizme, ki omogočajo ponovno vzpostavljanje osnovnih funkcionalnih zmožnosti po izpostavljenosti dolgotrajni gibalni neaktivnosti.

Primerjalne študije neaktivnosti pri mladih in starejših

Dve obsežni študiji, s katerimi so želeli razumeti pomen gibalne neaktivnosti pri človeku, so v zadnjih štirih letih izvedli v okviru mednarodnega projekta PANGEA (Physical Activity and Nutrition for Great Ageing). Rezultate študij so predstavili v seriji objav v mednarodnih revijah z visokimi faktorji vpliva.

Primerjalne študije o vplivu simulirane breztežnosti na zdrave mlajše in starejše osebe izpostavljene enakim pogojem neaktivnosti so raziskovalce privedle do dveh delno nasprotujočih si ugotovitev, ki so jih predstavili tudi v članku, objavljenem v reviji Journal of Applied Physiology.

Raziskovalci so ugotovili, da je vpliv neaktivnosti na mišično funkcijo in maso ter posledično na upad funkcionalnih sposobnosti veliko večji pri starejših moških, medtem ko so presnovne spremembe, katerih mehanizmi imajo sestavljen in dolgoročen vpliv, večje pri mlajših odraslih moških. Analiza obdobja in mehanizmov okrevanja pa je pokazala, da imajo starejši posamezniki večje težave pri ponovnem vzpostavljanju prvotnega stanja.

Ker je tako škodljiv učinek fizične nedejavnosti kot tudi okrevanje težje pri starejših, je še toliko pomembnejše, da so slednji deležni aktivnega življenjskega sloga v starosti in izogibanja ali vsaj minimiziranja obdobij nedejavnosti. To pa bi morali upoštevati tudi v primerih nujne hospitalizacije, je povedal Pišot.

"Za nobeno starostno skupino torej ni dobro, da je dlje časa neaktivna. Starejši hitro izgubljajo ter težje ponovno vzpostavijo prvotno stanje, vendar pa so posledice neaktivnosti prisotne tudi pri mlajših, in sicer na dolgi rok lahko tudi veliko globlje kot pri starejših", je povzel Pišot.

Vpliv kognitivnega treninga na upadanje motoričnih sposobnosti

Raziskovalci so dodatno preverili tudi, ali je mogoče z zgolj kognitivno vadbo procese upadanja fizičnih sposobnosti omiliti. S skupino starejših so izvajali vsakodnevni računalniško podprt kognitivni trening, pri čemer so se sodelujoči v eksperimentu na nek način "sprehajali po virtualnih svetovih".

Medtem ko so bili fizično popolnoma neaktivni, so s pomočjo določenih računalniških nalog skušali ohranjati funkcijo gibanja na centralni ravni - to je do stopnje, ko se gibalna shema v motoričnem delu možganov oblikuje in pripravi za izvedbo, gibanje pa se na ravni skeletne mišice ne izvede.

Raziskovalci so potrdili, da računalniško podprt kognitivni trening zmanjša propad gibalnih mehanizmov na ravni motorične kontrole in očitno posledično tudi upadanje motoričnih sposobnosti ter pripomore k učinkovitejši in hitrejši obnovi gibalnih (fizičnih) telesnih funkcij.

Tovrstne ugotovitve so izjemnega kliničnega pomena na področjih fiziologije človeka, okoljske (vesoljske) fiziologije, gerontologije, rehabilitacije itd. Raziskovalci si želijo, da bi bile te ugotovitve čim prej prenesene tudi v zdravstvo in pred neposrednega uporabnika - pacienta. Ugotovitve so letos predstavili v reviji Aging.

Trenutno pa te ugotovitve tudi že nadgrajujejo z dvema raziskavama v bolnišnici Valdoltra, kjer preučujejo učinke kognitivnega treninga pred in po operaciji kolka ter pri pacientih s kronično poškodbo kolen. Pomemben korak v nadgradnji tega področja raziskovanja pomeni tudi na novo pridobljen projekt Interreg SLO-IT MEMORI-net - razvoj sodobnih protokolov za kognitivno in gibalno rehabilitacijo pri pacientih po možganski kapi.

Uspešni tudi na področju zdravljenja in diagnostike v športu

Inštitut za kineziološke raziskave je bil v letu 2015 deležen dveh pomembnih priznanj. S strani Nogometnega kluba Barcelona je dobil priznanje za inovativne postopke pri spremljanju športnih poškodb. FIFA Medical Committee pa je inštitutu za kineziološke raziskave in Inštitutu za športno medicino Univerze v Mariboru podelil uradno akreditacijo FIFA Medical Centre of Excellence.

Poleg tega so v okviru inštituta za kineziološke raziskave v sodelovanju z Splošno bolnišnico Izola s strani Olimpijskega komiteja Slovenije pred kratkim pridobili akreditacijo kot olimpijski referenčni medicinski center za spremljanje in diagnostiko slovenskih vrhunskih športnikov.

V projektu QSPort, v okviru katerega so pričeli z delom oktobra letos, pa se bodo osredotočili na športne poškodbe, ki v veliki meri krojijo uspehe oziroma športno pot in življenje aktivnih športnikov. Eden izmed ciljev projekta, v katerem sodelujejo z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez in športnimi zvezami, je zagotavljanje varne vrnitve športnikov po poškodbi s pomočjo diagnostične metode merjenja elektromehanske učinkovitosti mišice.

O dr. Rado Pišotu

Pišot je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Bil je ustanovitelj Inštituta za kineziološke raziskave in nekaj manj kot desetletje njegov predstojnik. Kot redni profesor pa je poučeval predmete s področja motoričnega razvoja in motoričnega učenja in teorije kineziološke znanosti.

Bil je tudi dekan Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem ter prorektor za področje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela Univerze na Primorskem. Od leta 2013 do 2017 je bil direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. V letošnjem letu pa je bil imenovan za direktorja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za mandatno dobo petih.

Pišot je tudi tesno vpet v strokovno delo v športu. Kot član sekretariata Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS) je že vrsto let aktiven v alpskem smučanju, kot član Komisije za usposabljanje strokovnih kadrov pa v Nogometni zvezi Slovenije. V zadnjem sklicu je tudi član Strokovnega sveta RS za šport.