Podjetja 15.11.2017 12:05

Gospodarsko ministrstvo zadovoljno z rastjo lesnopredelovalne industrije

Ljubljana, 15. novembra - Dobri rezultati lesne industrije kažejo na izboljšanje razmer, je prepričan državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Lani se je glede na 2015 število podjetij v panogi povečalo za tri odstotke na 967, za 5,4 odstotka na 10.338 je naraslo število zaposlenih, prihodki pa so se zvišali za 11 odstotkov na 1,14 milijarde evrov.

Ljubljana.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Cantarutti, se krepi tudi dodana vrednost na zaposlenega v panogi. Lani je bila pri 33.406 evra na zaposlenega, kar je 6,5 odstotka več kot leto prej.

Okrepil se je tudi izvoz, in sicer za 12,7 odstotka na 627 milijonov evrov. "Tudi konjunktura na naših izvoznih trgih nam gre na roko, povpraševanje se krepi, ne delamo pa si utvar, da lahko sedaj počivamo. Načrtujemo številne aktivnosti, s katerimi bomo dodatno okrepili konkurenčnost podjetij v tej branži," je dodal Cantarutti.

Ob tem pa je izpostavil velik pomen povezovanja podjetij v panogi z vsemi, ki jo sooblikujejo - fakulteto, oblikovalci in drugimi. V zadnjih dveh letih je ministrstvo malim in srednjim lesnim podjetjem za spodbude namenilo okoli 10 milijonov evrov. Podjetjem želijo pomagati tudi pri večji internacionalizaciji. "Pomagati je treba predvsem malim podjetjem, ki imajo dobre produkte, potrebujejo pa zagon, da se uveljavijo na tujih trgih," je še dejal državni sekretar.

Za v četrtek je Cantarutti na vladi napovedal tudi sprejem predloga zakona o spodbujanju investicij, ki izenačuje domače in tuje investicije. Tu pričakuje, da bodo tudi lesna podjetja kandidirala za sredstva.

Potrdil je, da se ministrstvo pogovarja z dvema večjima mednarodnima skupinama, ki sta zainteresirani za investicije na tem področju. Ena prihaja s Škotske, druga pa iz Turčije. S Škoti so pogovori že daleč, v naslednjih mesecih bi bil tako lahko dogovor sklenjen. Zanimajo pa se za investicijo v vzhodni Sloveniji, v vrednosti od 30 do 40 milijonov evrov. Od turškega partnerja pa zdaj pričakujejo poslovni načrt in nadaljevanje pogovorov.

"Upam, da sklenemo pogodbo z vsaj enim, da čim večji del lesa predelamo tudi v Sloveniji. Če bo do tega prišlo, bo to pomembna dodana vrednost," je prepričan Cantarutti.

Celotno lesnopredelovalno panogo bodo skušali tudi digitalizirati v sklopu projekta Internet lesa. Povezali bodo proizvajalce lesa, predelovalce, oblikovalce in druge.

Direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Jože Prikeržnik je predstavil delo direktorata v prvih dveh letih delovanja in napovedal prenovo akcijskega načrta Les je lep, ki je bil sprejet leta 2012. Cantarutti je poudaril, da želijo prenovo zaključiti še v tem mandatu. Prenova pa se bo dotaknila predvsem področja digitalizacije ter spremenjenih kadrovskih potreb.

Prikeržnik je dodal, da so pridobili dodatnih 10 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih bodo v naslednjih letih namenili za podporo vsaj pet večjim projektom. Ciljajo predvsem na lepljene konstrukcije, lepljene plošče, vezane plošče in druge izdelke, ki jih sedaj uvažamo.

Da so razmere v panogi res boljše, je potrdil tudi direktor Lip Bled Alojz Burja. Izpostavil je, da finančne vzpodbude dajejo možnost razvoja. "Dobre konjunkture bo enkrat konec in pripravljeni moramo biti tudi na čas, ko bo prodaje manj," je opozoril.

Spomnil je na pomen izmenjave izkušenj, na pospešitev digitalizacije v panogi, ki je delovno intenzivna. "Čase, ko bi lahko lesna panoga imela velike paradne konje s 1000 zaposlenimi, smo zamudili. Imamo pa veliko družinskih podjetij, ki jih čaka razvoj v industrijsko območje. Dela je veliko, je pa to tudi priložnost, prav je, da jo izkoristimo," je dodal.