EU stopila "zgodovinski korak" k obrambni uniji

piše dopisnica STA iz Bruslja Petra von Wüllerstorff

Bruselj, 13. novembra - V Bruslju je danes 23 članic EU, tudi Slovenija, podpisalo listino o krepitvi obrambnega sodelovanja. Dogodek opisujejo kot zgodovinski dan za evropsko obrambo in ključen korak k obrambni uniji. V Bruslju ob tem poudarjajo, da se potovanje šele začenja in da bo treba politične zaveze zdaj prevesti v konkretne projekte.

To je zgodovinski dan za evropsko obrambo, ki si ga je bilo še pred letom težko zamisliti, je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in izpostavila "čustvenost trenutka".

Ta korak sta omogočili tudi odločitev Britancev za izstop iz EU in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, poleg spremenjenih varnostnih okoliščin, vse pogostejših terorističnih in kibernetskih napadov ter kriz, kot sta ukrajinska in sirska.

Mogherinijeva upa, da bo ta obrambni projekt navdih za napredek unije na drugih področjih, ter opozarja, da je to šele začetek potovanja in da bo zdaj potrebno politične zaveze prevesti v konkretne projekte.

S podpisom notifikacijske listine je 23 članic unije izrazilo namero pridružitve novemu stalnemu strukturiranemu obrambnemu sodelovanju, znanemu po angleški kratici Pesco, ki ga omogoča lizbonska pogodba, uveljavljena leta 2009.

Zbudila se je speča Trnuljčica lizbonske pogodbe; to je majhen korak za Bruselj, a velik za Evropo, so podpis listine komentirali v Evropski komisiji.

V EU že vseskozi izpostavljajo, da ne gre za vzpostavljanje evropske vojske. Nov obrambni projekt bo članicam, ki so voljne in zmožne, omogočil skupaj razvijati obrambne zmogljivosti, vlagati v skupne projekte in krepiti operativno pripravljenost oboroženih sil.

Tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poudaril, da je to zgodovinski korak, pravi mejnik v evropski obrambi, ki bo imel tudi gospodarske koristi. Evropa po njegovih besedah porabi za obrambo približno polovico manj kot ZDA, dosega pa le 15 odstotkov njene učinkovitosti.

Nova stalna oblika obrambnega sodelovanja je zrasla iz francosko-nemške pobude iz jeseni 2015, pa je spomnil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je ob drugi obletnici napadov v Parizu izpostavil, da je krepitev evropske obrambe tudi odziv na terorizem.

Listina, ki temelji na predlogu Nemčije, Francije, Španije in Italije, opredeljuje načela nove oblike stalnega sodelovanja, ki je opisana kot "ambiciozen, zavezujoč in vključujoč" evropski pravni okvir za naložbe v varnost in obrambo ozemlja in državljanov EU.

Na seznamu skupnih zavez je tudi redno zviševanje obrambnih proračunov v realnem smislu z namenom doseganja dogovorjenih ciljev.
A cilja zveze Nato, da bi bilo treba za obrambo nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda, EU v listino ni vključila.

Mogherinijeva v povezavi s ciljem dveh odstotkov poudarja, da ne gre za vprašanje količine denarja, temveč je problem način porabe, ki je sedaj preveč razdrobljena, kar pa nova struktura odpravlja.

Zaveze vključujejo tudi zvišanje izdatkov za naložbe, ki naj bi postopoma dosegli 20 odstotkov obrambne porabe. V tem primeru torej EU v svojo listino vključuje Natov cilj, da je treba petino obrambnega proračuna namenjati za naložbe.

Podpisnice se zavezujejo tudi k prispevkom k misijam in operacijam ter bojnim skupinam EU ter k skupnim prizadevanjem za odpravo pomanjkljivosti na področju zmogljivosti.

Sodelovanje pri novem evropskem obrambnem projektu je zelo pomembno za vključitev Slovenije v jedro EU, je poudaril zunanji minister Karl Erjavec. To zahteva povečevanje sredstev za varnost in obrambo, je izpostavil ter ocenil, da je današnji korak izrazito političen in da bo mogoče rezultate oceniti po letu 2021.

Obrambna ministrica Andreja Katič je poudarila, da ne gre le za priložnost, temveč tudi za odgovornost Slovenije, ki mora do začetka decembra pripraviti nacionalni izvedbeni načrt.

Pesco je po ministričinih besedah priložnost za slovensko gospodarstvo, pri čemer je izpostavila civilno-vojaško sodelovanje na področju evropske transportne infrastrukture in kibernetsko obrambo, kjer se pojavljajo možnosti sodelovanja z Nemčijo in Švedsko.

"V prihajajočih dneh se bomo morali dobro organizirati, da bi oblikovali projekte," je poudarila Katičeva ter izpostavila, da to ni projekt zunanjega in obrambnega ministrstva, temveč slovenski projekt, pri katerem ne gre le za vojaško povezovanje, ampak za povezovanje na vseh področjih.

Oba slovenska ministra sta izpostavila, da nikakor ne gre za podvajanje zmogljivosti z zvezo Nato, temveč za dopolnjevanje različnih zmogljivosti v okviru različnih organizacij.

EU se za razliko od Nata s krizami ukvarja celoviteje, ne zgolj z vojaškega, temveč tudi s civilnega, razvojnega, humanitarnega in zaščitnega vidika, je ponazorila Katičeva.

Listino je podpisalo 23 članic. Irska, Malta in Portugalska se danes še niso pridružile, ker še niso izpeljale notranjih postopkov. Pričakovati je, da bodo to storile v prihodnjih tednih. Danska in Velika Britanija pa pri projektu ne bosta sodelovali.

Podpis je prvi uradni korak v procesu nastajanja Pesca, ki naj bi ga EU dejansko vzpostavila decembra. Do takrat naj bi članice pripravile nacionalne načrte za izvajanje nalog v okviru tega projekta.

Nov obrambni projekt EU je tarča kritik, da je preveč vključujoč, da bi lahko bil ambiciozen, ter da je to še ena evrostruktura z vprašljivo dodano vrednostjo.