Podjetja 12.11.2017 8:05

Lani s spletno prodajo del prihodka ustvarila petina podjetij

Ljubljana, 12. novembra - Lani je med podjetji v Sloveniji, ki imajo vsaj 10 zaposlenih, del prihodka s spletno prodajo ustvarilo 20 odstotkov podjetij, potem ko je bilo leto pred tem takšnih 17 odstotkov podjetij. Velika večina podjetij je ustvarila del svojega prihodka z naročili ali rezervacijami iz Slovenije, kažejo podatki statističnega urada.

Ljubljana.
Spletna stran, spletna trgovina, spletno nakupovanje, Mimovrste.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Lani je 62 odstotkov podjetij del svojega prihodka z naročili ali rezervacijami končnih potrošnikov, 65 odstotkov pa z naročili ali rezervacijami drugih podjetij ali javnih ustanov. Velika večina teh podjetij je ustvarila del svojega prihodka z naročili ali rezervacijami iz Slovenije (80 odstotkov), polovica (51 odstotkov) iz drugih držav članic EU in 15 odstotkov tudi iz drugih držav.

Med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi je lani 13 odstotkov podjetij ustvarilo del svojega prihodka s spletno prodajo izdelkov ali storitev prek lastne spletne strani ali spletne strani matičnega podjetja, devet odstotkov prek spletnih strani, ki jih je za spletno prodajo izdelkov ali storitev uporabljalo več podjetij (e-tržnice), kot so Booking, Amazon, Bolha in Ebay. Dva odstotka podjetij je dohodek ustvarilo pa prek lastne spletne strani in prek e-tržnic.

Obravnavana podjetja so lani s spletno prodajo ustvarila tri odstotke celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV) ali okoli dve milijardi evrov. Leto pred tem je delež dosegel 2,2 odstotka.

Pri spletni prodaji v druge članice EU je na kakršne koli težave naletelo razmeroma malo teh podjetij. Pet odstotkov podjetij se je v zvezi s spletno prodajo spopadalo z visokimi stroški dostave ali vračila izdelkov.

Nekaj teh podjetij (dva odstotka) pa je pri spletnem prodajanju v druge države članice EU imelo težave v zvezi z reševanjem pritožb in sporov, zaradi prilagoditve označevanja proizvodov pri spletni prodaji drugim državam članicam EU in zaradi omejitev, ki so jim jih pri prodaji v določene države članice EU postavili poslovni partnerji.

Pri komunikaciji s strankami v drugih državah članicah EU pa ta podjetja zaradi ustreznega poznavanja tujih jezikov niso imela nikakršnih težav, še kažejo podatki statističnega urada.