znanost 6.11.2017 11:39

Za ohranitev delfinov v slovenskem morju pomembno odgovorno ravnanje z morjem

piše Lea Udovč

Ljubljana, 6. novembra - Slovensko morje je tudi življenjski prostor velike pliskavke - edine vrste delfinov pri nas. Pred desetletji je na tem območju prebivala še ena vrsta delfinov, ki pa je danes v Jadranskem morju izumrla. Če ne želimo, da podobno usodo doživi tudi velika pliskavka, se moramo na morju obnašati odgovorno, poudarja raziskovalka društva za morske sesalce Morigenos Ana Hace.

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Piran.
Raziskovalka društva Morigenos Ana Hace.
Foto: Anže Malovrh/STA

Za raziskovanje, monitoring in varstvo delfinov v Sloveniji že od leta 2002 v okviru Slovenskega projekta za delfine skrbi društvo Morigenos. Terensko raziskovanje delfinov poteka skozi celo leto, največ v poletnih in spomladanskih mesecih.

Dosedanje raziskave so pokazale, da se delfini v slovenskem morju zadržujejo preko celega leta. Doslej so jih identificirali že več kot 150, približno od 70 do 100 pa je takšnih, ki jih videvajo preko celega leta. "Delfini se na tem območju tudi prehranjujejo, razmnožujejo in skrbijo za mladiče, tako da vemo, da je to za njih res pomembno območje," je dejala Hacetova.

Velike pliskavke, ki so edina vrsta delfinov pri nas, so zelo družabne živali ter veljajo za "kozmopolitsko vrsto", saj jih najdemo v najrazličnejših morjih širom sveta. Hkrati pa je tudi ena najbolj prilagodljivih vrst kitov in delfinov. Večina sredozemskih populacij je majhnih in lokalno ogroženih, zato spadajo med zaščitene vrste.

Metoda fotoidentifikacije

Glavna metoda, ki jo raziskovalci društva Morigenos uporabljajo pri raziskovanju, je fotoidentifikacija, pri čemer delfine identificirajo na podlagi plavuti. Delfini namreč tekom življenja pridobivajo oznake na hrbtnih plavutih, ki so podobno kot prstni odtisi pri ljudeh, je pojasnila Hacetova.

Na podlagi fotoidentifikacije delfine poimenujejo ter jih uvrstijo v fotokatalog delfinov. Na ta način lahko posamezne delfine spremljajo, ugotavljajo, s kom se družijo, katero območje uporabljajo, kakšna je njihova rodnost in smrtnost.

Toda oznake na plavutih se spreminjajo, težava pa je tudi v tem, da mladiči na plavutih še nimajo oznak, po katerih bi jih lahko prepoznavali. V društvu Morigenos so ugotovili, da jih je mogoče prepoznavati tudi na podlagi njihovih obrazov, kar doslej ni bilo znano.

Kot so povedali v društvu, nova metoda prepoznavanja sicer ne more nadomestiti identifikacije na podlagi plavuti, lahko pa jo dopolnjuje. Obrazi za razliko od plavuti namreč niso podvrženi tolikšni meri sprememb zaradi zunanjih vplivov, zato so lahko dolgoročno bolj zanesljivi.

Svoje izsledke so predstavili v raziskavi, ki je bila konec oktobra objavljena v mednarodno priznani reviji Marine Mammal Science.

Delfine spremljajo tudi s pomočjo akustičnega monitoringa. Pasivne akustične hidrofone postavijo v morje, nato pa s pomočjo zvokov, ki so bili posneti, preučijo gibanje delfinov. Slovenski raziskovalci trenutno uporabljajo en hidrofon, nadejajo pa se, da bodo lahko mrežo hidrofonov v prihodnje razširili.

Socialna struktura in sorodnost

Z analizami socialne strukture delfinov so raziskovalci društva ugotovili, da v slovenskem morju obstajata dve večji skupini delfinov, ki se zadržujeta na istem območju, vendar v različnih časovnih intervalih.

Poleg tega so raziskave v zadnjih letih pokazale tudi, da se populacije delfinov, ki bivajo v severnem Jadranu, katerega del je tudi slovensko morje, ne mešajo s populacijo velike pliskavke nižje v oklici Cresa in Lošinja. To pomeni, da delfini v slovenskem morju niso podobni nobenim izmed drugih delfinov v Jadranskem morju, po sorodnosti so še najbližje tistim v okolici Grčije.

Na delfine vplivajo številni negativni dejavniki

Eden izmed negativnih dejavnikov, ki vplivajo na delfine, je pomorski promet, ki povzroča podvodni hrup. Ker je glavni čut delfinov sluh - z njim se sporazumevajo, orientirajo in iščejo hrano -, lahko hrup delfine zelo moti ter vpliva na njihovo prisotnost.

Močan faktor vpliva je tudi onesnaževanje. Raziskovalci društva Morigenos so že večkrat opazili delfine, ki se igrajo s plastiko. Če jo pogoltnejo oziroma če ta pride v njihov prebavni sistem, lahko delfini tudi poginejo. Še ena nevarnost pa je kemično onesnaženje s težkimi kovinami, polikloriranimi bifenili in dikloro difenil trikloroetani (DDT), ki lahko vpliva na imunski sistem in razmnoževanje delfinov.

Ena od raziskav iz leta 2016 je pokazala, da so slovenski delfini precej onesnaženi. Raziskovalci so preučili poliklorirane bifenile (PCB), toksično in kancerogeno snov, ki so jo nekoč med drugim uporabljali v barvah in sprejih, od 80. let pa je uporaba prepovedana.

Kljub prepovedim in ukrepom z zmanjšanje onesnaženja s PCB so te snovi še vedno v veliki meri prisotne v morjih, kjer povzročajo številne toksične učinke na največje plenilce. Na podlagi preučevanih vzorcev so raziskovalci ugotovili, da vsebnosti teh snovi pri delfinih krepko presegajo mejo, ko lahko povzročajo nevarnosti in bolezni ter celo smrt.

Pred 40 leti v slovenskem morju še ena vrsta delfinov

Pred 40 leti je bila v slovenskem morju poleg velike pliskavke prisotna tudi vrsta navadni delfin. Ta je v zadnjih desetletjih v Jadranskem morju popolnoma izumrla, čeprav je bila nekoč pogosta. Izginotju navadnih delfinov iz Jadranskega morja so botrovali predvsem načrtno pobijanje v prejšnjem stoletju ter ekosistemske spremembe, ki so posledica onesnaženja in prekomernega ribolova.

"Delfini so pomembni za ohranjanje zdravega morskega ekosistema, zato je ključno, da poskrbimo, da podobne usode ne doživi tudi trenutno edina vrsta delfinov pri nas," je poudarila Hacetova. "Pomembno je, da se obnašamo odgovorno, ko smo na morju, in da jim omogočamo, da imajo normalen in zdrav habitat. Ena od stvari, ki jih lahko vsak posameznik naredi, je, da pazi, kaj odlaga oziroma ne odlaga v morje."

Društvo Morigenos

Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna organizacija. Glavna in osrednja dejavnost društva je Slovenski projekt za delfine, dolgoročni program raziskovanja, monitoringa in varstva delfinov vrste velika pliskavka v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana.

Med drugim se ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem, monitoringom, izobraževanjem, osveščanjem javnosti itd. Ekipo društva sestavljajo biologi, veterinarji, geografi, pedagogi, kemiki itd., člani društva pa sodelujejo v raziskovalnih projektih in organizacijah v različnih delih sveta, med drugim v Evropskem združenju za kite in delfine.

Društvo Morigenos je partner mnogih slovenskih in mednarodnih projektov, organizacij in strokovnih skupin ter edina slovenska organizacija s statusom partnerske organizacije mednarodnemu sporazumu ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in sosednjega atlantskega območja Accobams.