V Celju zaprl vrata sejem inovativnih rešitev

Blockchain tehnologijam je bilo na sejmu, ki ga je v četrtek odprl minister za javno upravo Boris Koprivnikar, skoraj v celoti namenjeno petkovo dogajanje na sejmišču. Več kot 300 udeležencev iz sedmih držav je napolnilo dvorano, kar po besedah predsednika Bitcoin društva Slovenije Jureta Pirca dokazuje, da blockchain tehnologija vse bolj stopa v ospredje, v sistematsko integracijo v vsa industrijska in poslovna okolja, kjer jo je logično aplicirati.

Po njegovih besedah je bilo okolje v Sloveniji že doslej naklonjeno razvoju te tehnologije, aktualna prizadevanja države, ki je aktivno pristopila k vzpostavitvi ustreznega okolja za razvoj blockchain tehnologij in njihovo uporabo, pa vodijo v smeri oblikovanja naše države kot inkubatorja, neke točke, ki bi bila za zgled Evropi in nenazadnje tudi celotnemu svetu.

Blockchain tehnologije lahko po prepričanju udeležencev prispevajo k večji konkurenčnosti Evrope. Zato je treba po Koprivnikarjevih besedah pridobiti zaupanje podjetij, državljanov, tudi politike, da gre za tehnologijo, ki je zaupanja vredna in da deluje, so sporočili iz Celjskega sejma.

Sledljivost transakcij poslov ne pomeni avtomatsko tudi neke identitete za vsako transakcijo. "Treba pa se je zavedati, da so transakcije sledljive in zapisane v verigi blokov za vse večne čase," je pojasnil Pirc. Dodal je, da se bo blockchain oz. njegove uporabnike nadziralo z razvojem ustreznih nadzornih aplikacij.

Med desetimi obetavnimi startup podjetji, ki jih je Celjski sejem v sodelovanju s partnerji izbral na natečaju iFEEL start-up 2017, so tri prejela priznanja in denarno nagrado. Viar podjetjem omogoča ustvarjanje privlačnih, neliearnih in interaktivnih izkušenj virtualne in razširjene resničnosti, 45HC je ponudnik inovativne spletne platforme, ki omogoča enostavno naročanje ladijskih prevozov in nadzor nad pošiljkami, v podjetju Optiheat pa razvijajo pametne kontrole za toplotne črpalke.

Današnji, zadnji dan sejma je bil na programu cel sklop predavanj na temo zdravja in zdravstva, kjer je zadnja leta opazen tehnološki razvoj in napredek. Med drugim je bilo slišati, da t.i. e-zdravje prinaša številne prednosti tako za uporabnike kot izvajalce zdravstvenih storitev.

Elektronske storitve nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema eZdravje omogočajo boljše poslovanje in upravljanje zdravstvenih zavodov ter boljšo dostopnost državljanov do zdravstvenih storitev. "eZdravje ponuja vsaj dvajset različnih storitev. Nekatere so namenjene izključno delovanju našega zdravstvenega sistema, to so različni registri, veliko pa je takšnih, ki so namenjene pacientom. To so recimo e-naročanje, register o podatkih pacientov in portal zVem," je pojasnil Aleš Mićović iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Predstavili so tudi inovativne pristope pri raziskavi zdravja ljudi. Na Inštitutu za računalništvo mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko denimo razvijajo neinvazivno merjenje parametrov človeškega zdravja v pametnih skupnostih. Kot je pojasnil Aleš Holobar z inštituta, smo ljudje digitalni stroj in vse kar moramo storiti, da ga bomo bolje razumeli, je, da razvijemo vmesnik med našimi pametnimi telefoni, tablicami, računalnikom in med nami samimi. "Govorimo torej o komunikaciji dveh digitalnih strojev, ki se morata bolje razumeti," je dodal.

Kot je pojasnil, je človeško telo oddajnik električne aktivnosti, kožo pa si lahko predstavljamo kot anteno. "Z merjenjem informacij na površini kože služimo na eni strani kot servis raziskovalnim laboratorijem, nevrofiziologom in kliničnim partnerjem, ki raziskujejo delovanje človeškega telesa, na drugi strani pa kot servis industriji, ki bi rada dobila informacije, da bi merila stres, zadovoljstvo in splošno zdravje ter opravljala svetovalno funkcijo v naših pametnih mestih, pametnih skupnostih in pametnih domovih," je povedal.