#družba 19.10.2017 12:09

V Mariboru konferenca o mestih in krožnem gospodarstvu

Maribor, 19. oktobra - Ministrstvo za okolje in prostor ter Inštitut za politike prostora v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije danes v Mariboru gostita mednarodno konferenco, na kateri razpravljajo o potencialu mest za prehod v krožno gospodarstvo. Udeležencem so med drugim predstavili možnosti sodelovanja na razpisih za prenosna omrežja.

Maribor, Salon uporabnih umetnosti. Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti.
Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti. Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti.
Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti. Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo. Direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri okoljskem ministrstvu Barbara Radovan. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti.
Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo.
Direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri okoljskem ministrstvu Barbara Radovan.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti. Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti.
Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti. Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo. Direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri okoljskem ministrstvu Barbara Radovan. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Salon uporabnih umetnosti.
Mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo.
Direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri okoljskem ministrstvu Barbara Radovan.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Kot je povedala direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri okoljskem ministrstvu Barbara Radovan, je vloga mest v prostorskem in družbenem razvoju posebna, saj je prav tam zgoščena večina razvojnih izzivov današnje družbe, mesta pa so gonilo gospodarskega in socialnega razvoja ter središča inovacij.

"Čeprav majhna v evropskem merilu, lahko slovenska mesta svojo konkurenčnost in prihodnost gradijo na temelju kakovostnega delovnega in bivalnega okolja, ki je dobro vključeno v prometne tokove ter povezano s svojim zaledjem," je dejala Radovanova in dodala, da Slovenija za trajnostni urbani razvoj v aktualni finančni perspektivi namenja 117 milijonov evrov evropskega denarja.

Z omenjenim denarjem bodo mestne občine po njenih besedah v svojih središčih financirale razvojne projekte. Trajnostni urbani razvoj, je še dodala, podpira prehod v zeleno krožno gospodarstvo, ki je po eni strani nuja, po drugi pa tudi velika priložnost, saj poleg pomembnih okoljskih, prinaša tudi gospodarske in družbene koristi.

Ob tem je Radovanova poudarila, da za uspešen prehod v zeleno gospodarstvo potrebujemo lokalnim razmeram prilagojene rešitve, ki bodo upoštevale značilnosti in priložnosti prostora. Tudi zato jo veseli, da so slovenska mesta na tem področju uspešna, kar po njenem dokazuje tudi dejstvo, da so bili na nedavnem razpisu za izbor dobrih praks programa Urbact izbrani trije slovenski primeri iz Ljubljane in Maribora.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik pa je povedal, da Slovenija ne le uvaja, pač pa tudi ustvarja trende na področju krožnega gospodarstva, saj je na evropski ravni poleg Finske in Nizozemske med tremi vodilnimi državami. Ob tem je Slapnik posebej izpostavil Maribor, kjer so ob Ljubljani začenjali večino dosedanjih aktivnosti na tem področju.

Kot je povedal, država pravkar zaključuje pripravo kažipota prehoda v krožno gospodarstvo, ki so ga v sklopu procesa v dvanajstih regijah skupaj s ključnimi akterji pripravljali leto dni. Kot cilj so si zastavili, da ta prehod izvedejo do leta 2025, dokument pa vključuje pet gospodarskih vertikal, v katere bodo vključeni gospodarstvo, lokalne skupnosti in raziskovalne institucije.

"Država take projekte podpira s povratnimi in nepovratnimi sredstvi. Med drugim smo za koordinacijo mreže namenili milijon evrov, okoli 350 milijonov evrov pa je potencialnih nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj, na katere se bodo lahko prijavila podjetja s konkretnimi idejami o tem, kako se bodo preusmerila v krožno gospodarstvo, postala bolj konkurenčna in bolj učinkovita," je dejal državni sekretar.

Na današnji konferenci bodo predstavili tudi nekaj primerov dobrih praks. Po Slapnikovih besedah so to predvsem Ljubljana, Maribor in Kočevje. Naša zelena prestolnica se s svojim učinkovitim ravnanjem z odpadki lahko tudi na evropski ravni pohvali z najvišjim deležem recikliranih odpadkov, Maribor se je s konkretnimi načrti in projekti prav tako že usmeril v krožno gospodarstvo ter bo s tehnologijo, ki jo bo pripeljal v mesto, prav tako postal vodilno mesto na evropski ravni, Kočevje pa je s svojimi krožnimi poslovnimi modeli v zadnjih dveh letih ustvaril že več kot 60 novih delovnih mest.

Med podjetji je Slapnik posebej izpostavil ljubljanski Aquafil, podjetje globalnega slovesa, ki zbira odpadle ribiške mreže po vsem svetu, jih pripelje v Slovenijo in jih v celoti uporabi kot vhodni material ter iz njih izdeluje polimerne najlonske nitke, iz katerih potem izdelujejo številne produkte za tekstilno industrijo in področje hotelirstva.