Slovenski turizem mora na poti k višji dodani vrednosti zavihati rokave

Osnova za petzvezdični turizem je primerna infrastruktura, ki pa v luči težav slovenskih turističnih podjetij v zadnjih letih v veliki meri nazaduje. Skoraj 40 odstotkov sredstev v slovenskem turizmu je v državnih rokah, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa želi to premoženje skoncentrirati v ločeni enoti pod okriljem ene od državnih ustanov, kot možnost se kaže Slovenski državni holding (SDH).

Država naj bi v roku nekaj let to premoženje nato privatizirala. Pri tem ne bo bistveno, ali bodo lastniki domačini ali tujci. "Pomembno je, da pridemo do lastnikov, ki bodo vedeli, kaj s tem premoženjem narediti," je poudaril Počivalšek. Prodaja je smiselna, ko podjetja poslujejo dobro, imajo primeren produkt in ustvarjajo višjo dodano vrednost, se je strinjal predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Andrej Prebil.

Nenad Filipović iz IEDC - Poslovne šole Bled je poudaril, da je infrastruktura minimum, hotelska soba ali prevoz do hotela na primer morata biti primerna. "Višjo vrednost pa lahko da le storitev," je menil.

Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je vlogo svoje organizacije opisala kot butik, ki na svoje police daje izbrano, vrhunsko ponudbo. "Smo čez fazo, ko smo se šli egalitarnost in smo vse zastopali enako, mislili, da moramo vsem priznati enako pravico trženja," je povedala. Turizem Ljubljana mora zastopati kakovost, obenem pa to kakovost tudi soustvarjati, je bila prepričana.

Tako so na primer v Ljubljani že leta 2014 preoblikovali klasična vodenja po mestu v doživetja - po Emoni obiskovalce vodijo rimski vojaki, vinsko vodstvo izvajajo vodniki, ki so jih izobrazili sommelierji. Stroške delavnic, izobraževanja je Turizem Ljubljana prevzel na svoja ramena. "A ta strošek se ti v končni fazi v destinaciji zelo hitro povrne in podeseteri," je povedala Stuškova.

Za ustvarjanje pozitivne izkušnje so nujni primerno usposobljeni kadri. Turizem je specifična panoga, kjer zaposleni delajo, ko se drugi zabavajo - na primer ob koncih tedna, praznikih. V tej panogi delajo tisti, ki radi delajo in iz tega naslova prejmejo primerno kompenzacijo - v Sloveniji pa imamo težavo na obeh področjih, je dejal Počivalšek.

Šolski sistem bo moral dati boljše kadre, tudi v turističnem menedžmentu, je prepričan minister. Nekaj premika bo po Počivalškovem prepričanju možnega z uvajanjem vajeništva. Glede plač pa je izrazil prepričanje, da tista podjetja, ki zaposlene jemljejo kot sredstvo, ne bodo obstala.

Filipović je poudaril, da je plača motivator pri zelo osnovnih delih, kasneje pa ne več. Podobno je razmišljal direktor ljubljanskega hotela Intercontinental Miloš Cerović, ki je povedal, da je pri zaposlovanju kadrov zelo pozoren na to, kaj potencialne zaposlene žene.

V Intercontinentalu so sicer ob odprtju hotela v Ljubljani našli "zelo veliko mladih, talentiranih, ambicioznih ljudi", je povedal. To so posamezniki, ki so se pripravljeni učiti, razumeti standarde in vizijo verige ter jo tudi uresničevati. Povprečna starost kadrov v hotelu je 26 let.

"Pri plačah ne moremo tekmovati z avtomobilsko ali bančno industrijo. Če nekdo nima strasti, ga zelo težko dolgoročno zadovoljimo," je dejal Cerović. Namesto tega zaposlene motivirajo na primer z odkritimi povratnimi informacijami, promocijo, možnostjo dela v hotelih drugod po svetu ter izobraževanji.

Prebil je sicer poudaril, da je zaposlovanje za določen čas mogoče zmanjšati z zmanjševanjem sezonskosti slovenskega turizma. Počivalšek pa je menil, da je nujna tudi sprememba delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti. To pa bo lahko rešila šele nova vlada, in še to le v začetku mandata, je menil.

Je pa še v času mandata aktualne vlade obljubil novi zakon o spodbujanju turizma, ki naj bi uredil tudi vprašanje novega sistemskega vira za financiranje Slovenske turistične organizacije (STO). Počivalšek zagovarja rešitev, v skladu s katero bi del turistične takse namenili promociji turizma na nacionalni ravni. Zakon bo predvidoma že prihodnji teden na seji vlade.

Še en pomemben košček na prehodu k višji dodani vrednosti bodo primerni turistični produkti. Kot je ocenil direktor Luxury Slovenia Mattej Valenčič, ki v tujini trži produkte višje dodane vrednosti, je petzvezdičnih produktov v Sloveniji veliko, pomembno pa jih je sestaviti v dobro, smiselno celoto. Priznal je, da so izrednega pomena slovenske ikone, kot sta Bled in Piran - turistom ogleda teh znamenitosti ne bi mogli odreči.