krog
Ekologi brez meja opozarjajo na zavrženo hrano
Ljubljana, 16. oktobra - Ekologi brez meja ob današnjem svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu opozarjajo mimoidoče, da skoraj polovico zavržene hrane prispevajo gospodinjstva. Na leto vsak od nas zavrže za 163 evrov hrane - s tem bi dva meseca lahko hranili lačno osebo, še opozarjajo v društvu.
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Mesarski most.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ekologi brez meja v sodelovanju s Snago Ljubljana danes do 12. ure na Mesarskem mostu sporočajo: Ne meč'mo hrane stran! Po podatkih državnega statističnega urada je povprečni izdatek za hrano na člana gospodinjstva v letu 2015 znašal 935 na leto ali 2,6 evra na dan.
"Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse, a je kljub temu vsak deveti človek lačen. Kam gre potemtakem vsa ta hrana? Tretjino hrane zavržemo in za to smo najbolj odgovorna prav gospodinjstva," poudarjajo v društvu.
Gospodinjstva v največji meri odločajo, kaj bodo kupovali, kakšno hrano uživali in kaj bodo na koncu naredili z njo. Ekologi brez meja so ob tem izpostavili primer, da če bi vsi zavrgli en 200-gramski paradižnik, ki smo ga kupili za vsak slučaj, bi skupaj zavrgli 413 ton paradižnika.
V sklopu projekta Ne meč'mo hrane stran! so Ekologi opravili raziskavo in skupaj z dvema javnima ustanovama pridobili prve podatke v Sloveniji, zakaj in koliko hrane se zavrže. Predstavitev in pogovor o možnih rešitvah bo 24. oktobra na okrogli mizi Zavržena hrana v javnem sektorju.
Kljub zaključku projekta Ne meč'mo hrane stran! bodo Ekologi brez meja še naprej vztrajali pri osveščanju o problematiki zavržene hrane. Povezali so se z znamko Grundig, s katero bodo v prihodnjih mesecih na portalu Spoštujmo hrano združili svoje ideje in znanje ter skupaj predstavili rešitve za manj zavržene hrane v gospodinjstvih.