Predsedniški kandidati na soočenju poudarili vlogo mladih v družbi

Ljubljana, 11. oktobra - Predsedniški kandidati so na današnjem soočanju poskušali nagovoriti mlade, ki jih, kot so pojasnjevali, razumejo kot ključen element razvoja družbe. Pod naslovom Mladi kot temelj razvoja slovenske družbe so naslovili vprašanja participacije mladih, njihove zaposljivosti, opredelili pa so se tudi do ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka.

Udeležba mladih na volitvah upada, vse manjše je tudi sodelovanje mladih v političnih aktivnostih. Suzana Lara Krause (SLS) je prepričana, da človek, ki ima ki ima občutek, da njegov glas ne bo ničesar spremenil, na volišča ne bo odšel. Zato je po njenem mnenju rešitev zagotoviti boljše eksistencialne pogoje, zaradi katerih bi se počutili vključene.

Kandidatka stranke Za otroke! Angelca Likovič meni, da bi mladim že v izobraževalnem sistemu morali predstaviti delovanje države in volilnega sistema ter jih tako opolnomočiti za aktivno politično delovanje. Mladi so tisti, ki imajo največ energije in so gibalo sprememb, je prepričan tudi Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija). Vzrok za nizko participacijo vidi v istih političnih obrazih, ki svojih obljub ne uresničujejo. Mladim v polni predavalnici ljubljanske upravne fakultete je predlagal, da sami nagovarjajo svoje vrstnike.

Maja Makovec Brenčič (SMC) pa je ponovno spomnila na predlog, da bi starost za volilno pravico znižali na 16 let, saj bi tako izboljšali politično kulturo in odnos do tega, kaj pomeni glas vsakega v državi.

Predsedniška kandidatka in predsednica NSi Ljudmila Novak je mlade pozvala, da se udeležijo volitev, ki stvari lahko spremenijo. Romana Tomc (SDS) pa kot eno od rešitev za večjo participacijo mladih vidi tudi v tem, da bi bile v Ekonomsko-socialni svet vključene tudi mladinske organizacije.

Kandidat Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca) je pozval h kandidiranju na parlamentarnih volitvah. Neodvisni kandidat in aktualni predsednik Borut Pahor pa je na to odvrnil, da je zadnja stvar, ki jo mladi potrebujejo, pokroviteljski nasvet. "Pravica do participacije je pravica, ne dolžnost. Ko boste videli, da je treba usodo vzeti v svoje roke, jo boste vzeli. Ste generacija, sposobna odgovoriti na izzive časa," meni aktualni predsednik republike.

Eden ključnih izziv mladih pa kljub izboljšanju položaja na trgu dela ostaja tudi zaposlovanje mladih. Kandidati so se strinjali, da je potrebno boljše sodelovanje izobraževalnega sistema in gospodarstva. Krausova meni, da je mentorska shema dober mehanizem za vključevanje mladih na trg dela, obvezen delež mladih v podjetju pa je označila za dvorezen meč. Po njenem mnenju se po prenehanju subvencije delodajalci namreč raje odločijo za novega iskalca zaposlitve.

To je kot evroposlanka pri preverjanju učinkovitosti porabe evropskih sredstev za pomoč mladim ugotavljala tudi Tomčeva. Priložnost za mlade vidi v dobrem delovanju trga, a vendar je dolžnost države z dobro načrtovano strategijo uravnati izobraževalni sistem, da bo sledil potrebam trga. Šiško pa rešitev zaposlitvenega vprašanja mladih vidi tudi v finančni spodbudi gospodarstvu.

Mladim moramo dati razloge, da ne bodo odšli v tujino, je prepričana Likovičeva, aktualna ministrica za izobraževanje Makovec Brenčičeva pa izziv vidi predvsem pri prehodu iz izobraževalnega sistema na trg dela.

Tudi kamniški župan Šarec meni, da bi morali izziv zaposlovanja nasloviti že pri izobraževanju in ugotoviti, kakšen profil ljudi bomo potrebovali v prihodnosti, hkrati pa moramo biti pripravljeni na nenehne spremembe, s čimer sta se strinjala tudi Novakova in Pahor.

"Dobro delujoče gospodarstvo je najboljša socialna politika," je še dejala Novakova. Kot predsednica republike bi DZ predlagala ustanovitev odbora za prihodnost, ki bi naslavljal taka vprašanja.

Z najboljšim možnim izobraževalnim sistemom moramo po Pahorjevih besedah vzgojiti mladega človeka, ki bo kreativen, ambiciozen, samozavesten in prilagodljiv. Veliko spremembe sodobnega časa je težko predvideti, zato je po njegovem pomembno, da jih mladi razumejo in hkrati soustvarjajo.

Predsedniški kandidati so se danes opredelili tudi do vprašanja ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. V obliki trimesečnega izobraževalnega sistema ga podpira Krausova, Šiško in Likovičeva pa sta prepričana, da bi fantje s služenjem v vojski postali "pravi moški".

Makovec Brenčičeva, Šarec, Pahor, Novakova in Tomčeva ponovni uvedbi naborništva niso naklonjeni, izpostavili pa so kadrovsko in finančno podhranjenost slovenske vojske. Šarec še na primer meni, da smo posebej ranljivi na področju kibernetske varnosti, Novakova predlaga specializacijo vojske in motivacijo (bodočih) vojakov z boljšimi plačami, Tomčeva pa bi kot predsednica republike vlado pozvala k izpolnjevanju zavez Nata. Tudi aktualni vrhovni poveljnik obrambnih sil Pahor meni, da je vojski treba finančno pomagati in posodobiti celoten varnostni sistem.

Soočenja se zaradi obveznosti v tujini ni udeležil koprski župan Boris Popovič (Slovenija za vedno). Kot so v torek sporočili iz stranke, so organizatorjem predlagali konferenčni klic, s katerim bi v razpravi lahko sodeloval, a so v Inštitutu za politični menedžment za STA pojasnili, da zaradi organizacijskih razlogov to ni bilo mogoče.

Soočenje predsedniških kandidatov sta pripravila Mladinski svet Slovenije in Inštitut za politični menedžment v sodelovanju z Dijaško organizacijo Slovenije.