Podjetja 11.10.2017 13:07

Slovenske kmetijske gospodarske družbe lani z 216 milijonov evrov prihodkov

Ljubljana, 11. oktobra - Gospodarske družbe v slovenskem kmetijstvu so lani ustvarile skupno 216,3 milijona evrov prihodkov in za 67,9 milijona evrov dodane vrednosti, kar sta po besedah direktorice zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjane Zagorc izjemna dosežka. Predstavniki družb ob tem opozarjajo na zakonodajne pomanjkljivosti na nekaterih področjih.

Grosuplje.
Žetev pšenice na poljih v okolici gradu Praproče.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Kot je na današnjem srečanju z novinarji povedala Zagorčeva iz zbornice, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), slovensko kmetijstvo k dodani vrednosti slovenskega gospodarstva prispeva okoli 2,5 odstotka, k skupnemu BDP 1,2 odstotka, k skupni zaposlenosti pa 8,3 odstotka.

Skupni prihodki kmetijskih podjetij v zadnjih letih ostajajo stabilni, precej pa raste dodana vrednost, ki je v zadnjih treh letih narasla za okoli 30 odstotkov.

Vsi deleži so v zadnjih letih dokaj stabilni, velik razkorak med prispevkom k BDP in deležu zaposlenosti pa po besedah Zagorčeve kaže na problematiko nizke produktivnosti dela v kmetijstvu. Slovensko kmetijstvo zaznamuje tudi izrazit strukturni zaostanek, saj se glavnina gospodarstev uvršča v najmanjše velikostne razrede.

Konec lanskega leta so bila v Sloveniji v panogi kmetijstva registrirana 304 podjetja s skupno 1735 zaposlenimi. Beležila so rast izvozne aktivnosti, ki pa bi bila še višja, če ne bi prihajalo do naravnih nesreč. Ena hujših je bila aprilska pozeba. Število kmetijskih podjetij sicer narašča - v zadnjih petih letih se je povečalo za slabih trideset - število zaposlenih pa se je lani zmanjšalo.

Med aktualnimi temami na tem področju je Zagorčeva izpostavila zemljiško politiko, kjer bi morali zakonodajo spremeniti tako, da bi zaščitila nedeljivost kompleksov zemljišč v obdelavi in spodbujala njihovo zaokroževanje.

Skupna kmetijska politika je tudi pred vprašanji, kako se odzvati na podnebne spremembe, se soočiti z zahtevnim potrošnikom, preseči tekmovalnost v agroživilski verigi in kako pridelati zadostne količine varne hrane.

Novinarjem se je predstavilo tudi pet podjetij, in sicer Skupina Farme Ihan, Jeruzalem Ormož SAT, Skupina Panvita, PP - AGRO in Žipo Lenart. Njihovi predstavniki so se pridružili poudarkom, ki jih je nanizala Zagorčeva, član uprave Skupine Panvita Branko Virag in direktor PP - AGRO Franc Veršič pa sta še dodatno izpostavila nekatere pereče teme.

Veršič je poudaril, da investicije v tehnologijo predstavljajo zelo velik strošek, brez katerega ni mogoče doseči dovolj velike konkurenčnosti. Virag, ki je tudi predsednik združenja kmetijskih podjetij pri GZS, pa je med drugim opozoril, da se podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju ustreznega kadra.

Zaposleni morajo biti danes zaradi napredne tehnologije namreč vse višje izobraženi, z Veršičem pa sta se strinjala, da precej mladih odide v Avstrijo, kjer je obdavčitev plač ugodnejša. Avstrijska podjetja lahko tako za enak bruto znesek delavcu nakažejo višji znesek kot slovenska, zato sta se zavzela za ukrepanje vlade na tem področju.