znanost 11.10.2017 7:20

Za zmanjšanje komunikacijskih šumov med znanstveniki in novinarji pomembno izobraževanje

Ljubljana, 11. oktobra - V organizaciji Društva novinarjev Slovenije je sinoči v Ljubljani potekal pogovor o komunikacijskih šumih med znanstveniki in novinarji oziroma prevajanju znanosti. Po mnenju udeležencev se komuniciranje znanosti v Sloveniji izboljšuje, ključnega pomena za napredek na tem področju pa je izobraževanje tako novinarjev kot tudi znanstvenikov.

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Novinar oddaje o znanosti Frekvenca X na Valu 202 Luka Hvalc.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Vodja portala STAznanost in vodja skupine za digitalno strategijo na STA Aljoša Rehar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Nekdanja novinarka, ki se pri ZRC Sazu ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov Agata Tomažič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Vodja portala STAznanost in vodja skupine za digitalno strategijo na STA Aljoša Rehar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Vodja portala STAznanost in vodja skupine za digitalno strategijo na STA Aljoša Rehar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Novinar oddaje o znanosti Frekvenca X na Valu 202 Luka Hvalc.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Nekdanja novinarka, ki se pri ZRC Sazu ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov Agata Tomažič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki ga prireja Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.
Znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan Saša Novak.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Kot je povedal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, je stanje na področju komuniciranja znanosti vedno boljše. "Novinarji znajo iz raziskovalcev potegniti bistvene stvari ter jih predelati na način, da so razumljive za širšo javnost. Zdrsov, ki so v preteklosti načenjali ugled raziskovalcev ter njihovo zaupanje, pa je vedno manj."

Kljub temu znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan (IJS) in vodja projekta Znanost na cesti Saša Novak opaža, da so znanstveniki pogosto zadržani do komuniciranja svojih dosežkov javnosti. Slednje pripisuje prezaposlenosti ter veliki samokritičnosti znanstvenikov, razlog pa so tudi zamere oziroma slabe izkušnje s poročanjem o znanstvenih dosežkih iz preteklosti, je dejala Novakova.

Po drugi strani pa Agata Tomažič, ki se pri ZRC SAZU ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov, zaznava, da se njihovi raziskovalci vedno pozitivno odzovejo na prošnje in povabila novinarjev. Eden od morebitnih razlogov za to je po njenem mnenju ta, da na inštitutu prevladujejo družboslovne in humanistične teme, pri katerih je manj možnosti, da bi se kaj "izgubilo s prevodom".

Ključno poslanstvo promocije raziskovalnih rezultatov je sicer po njenih besedah "polaganje računov javnosti". Gre za to "da se javnosti pokaže, kaj se z njihovim denarjem dogaja".

Mnenja o tem, katere znanstvene teme so v javnosti bolj priljubljene, so bila med udeleženci pogovora različna. Novakova je denimo opazila, da so med najbolj obiskanimi predavanji v okviru projekta Znanost na cesti tista na temo fizike in medicine. Po drugi strani pa je vodja portala STAznanost in vodja skupine za digitalno strategijo na Slovenski tiskovni agenciji (STA) Aljoša Rehar menil, da branost teme ni primarno odvisna od znanstvene discipline. Pomembno je predvsem to, kako uspešni so novinarji pri približevanju teme ljudem.

Jadranka Jezeršek Turnes, ki pri komunikaciji svetuje domačim in tujim znanstvenim inštitutom, je poudarila, da ključnega pomena pri komuniciranju znanosti ni "prevajanje" znanosti, temveč njeno kontekstualiziranje. Zato je po njenem mnenju nujno izobraževanje novinarjev, da bodo znali poiskati prave vire ter znanstvene teme in dosežek vpeti v nek družbeni problem.

Tudi po besedah ustvarjalca oddaje o znanosti Frekvenca X na Valu 202 Luke Hvalca je pomembno, da se novinarji izobražujejo ter da naredijo korak naprej od obrtniških znanj k večji specializaciji na področju znanosti. Pri snovanju oddaje Frekvenca X se zato povezujejo s strokovnjaki, hkrati pa se ves čas trudijo "spraševati, se posvetovati, ne banalizirati in ne delati zgodb na pamet," je poudaril Hvalc.

Po mnenju Novakove pa je uspešnost poročanja o znanosti v medijih odvisna od volje in spretnosti novinarjev, česar po njenem mnenju ne manjka. Novinarje zato po njenih besedah ni potrebno specializirati, temveč jim predvsem dati proste roke.

Inštituti pa bi se po drugi strani po mnenju Anderluha morali še bolj odpreti javnosti. Pomemben korak na tem področju so dnevi odprtih vrat, saj je kljub prisotnosti znanosti na družbenih omrežjih in v medijih še vedno najbolj pomemben človeški stik, je dejala Tomažičeva.

Anderluh je izpostavil tudi pomen naslavljanja politične javnosti, za katero se je po njegovem mnenju izkazalo, da ne razume pomena in vloge znanosti. Na sistemski ravni pa bi bilo raziskovalcem lahko na voljo več izobraževanj in delavnic s področja komuniciranja znanosti, saj "kvalitetno komuniciranje tega, kar delaš v laboratoriju, ni lahko ter zahteva čas, učenje in izkušnje," je še povedal Anderluh.

Pogovor, ki ga je vodila urednica medijske mreže Metina lista in sovoditeljica podkasta o medijih Metin čaj Nataša Briški, je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva.