Novinarske organizacije predlagajo spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja

V Društvu novinarjev Slovenije, Sindikatu novinarjev Slovenije, Združenju novinarjev in publicistov ter Transparency International Slovenia tako predlagajo nov 26.a člen omenjenega zakona, v katerem bi bilo zapisano, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. V postopku pa vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Dosedanji 26.a člen pa bi postal 26.b člen, so sporočili predlagatelji.

Pojasnili so tudi, da je sprememba omenjenega člena nujna, saj trenutna praksa posega v svobodo medijev in novinarjev pri opravljanju njihove temeljne funkcije kot četrte veje oblasti, kot tudi omejuje, ovira in de facto izničuje pravico dostopa do informacij, ki zadevajo javnost.

Pobudo so sicer 15. septembra naslovili na ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za kulturo, vlado in Informacijskega pooblaščenca. Kot so navedli, so prejeli le odgovor informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki pravi, da bi pobuda "prispevala k večji transparentnosti in poenostavitvi postopka ter k boljši pravni varnosti za prosilce".

Novinarji so v zadnjih mesecih opozorili na problem, ki ga v praksi predstavlja institut stranske udeležbe v postopkih dostopa do informacij javnega značaja po omenjenem zakonu. Udeležba tretjih oseb, kadar bi odločitev lahko vplivala na njihove pravice, je nedvomno potrebna, vendar pa se uveljavlja praksa, da se tretje osebe kliče v postopke dostopa do informacij javnega značaja tudi takrat, kadar gre za podatke, ki so po zakonu izrecno določeni kot javni.

"Menimo, da bo ta praksa izničila dosedanje standarde na področju dostopa do informacij javnega značaja, zaradi katerih Slovenija slovi kot ena izmed držav članic EU z odlično področno zakonodajo. Takšno stanje pa je predvsem posledica novejše prakse upravnih sodišč, ki celo v primerih, kadar gre tudi po zakonu izrecno za informacije javnega značaja, zahtevajo vključevanje potencialnih stranskih udeležencev v postopke dostopa do informacij javnega značaja. V primeru, da jih zastopajo odvetniki, to povzroči tudi stroške zastopanja," so še navedli v omenjenih organizacijah.

Z ministrstva za javno upravo pa so danes sporočili, da ves čas izvajajo številne aktivnosti v smeri izboljšanja transparentnosti. Strinjajo pa se, da je postopek po omenjenemu zakonu namenjen temu, da prosilci pridejo do informacij hitro in da novinarji v postopku nimajo posebnih stroškov. Prav tako menijo, da bi morali v primerih, kjer gre za podajo številčnih podatkov, ki so očitno javno dostopni, z redkimi izjemami prosilci do slednjih priti relativno enostavno.

"Sicer pa predloge iz dopisa še natančneje proučujemo, zato ta trenutek podrobnejših pojasnil, v smeri ali/če in na kakšen način bodo upoštevani, še ne moremo dati. Uradni odgovor za predlagatelje bo predvidoma pripravljen v prihodnjem tednu," so še navedli na ministrstvu.

Informacijski pooblaščenec pobudo novinarskih društev z vsebinskega stališča podpira, so za STA zapisali pri pooblaščencu. Glede na stališče, ki izhaja iz zadnjih odločitev upravnega sodišča in gre v smeri izjemno širokega priznanja pravice do stranske udeležbe v postopkih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, namreč ocenjujejo, da je takšna zakonska sprememba potrebna.

Kot so dodali, pa v praksi institut stranske udeležbe v postopkih dostopa do informacij javnega značaja odpira številna vprašanja. Udeležba tretjih oseb, na pravice ali pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev, je nedvomno nujna, vendar "pri tem ni mogoče spregledati vplivov, ki jih ima ta institut na izvrševanje pravice dostopa do informacij javnega značaja".

Informacijski pooblaščenec je namreč pri reševanju pritožbenih zadev ugotovil, da nekritično sledenje pravici stranskih udeležencev do udeležbe v postopkih lahko povzroča nesorazmerno visoke stroške, ki gredo potencialno lahko v breme prosilca, poleg tega pa se zaradi tega tudi podaljšujejo postopki. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje smiselnosti udeležbe tretjih oseb v teh postopkih, kadar gre za informacije, ki so že po zakonu absolutno javne, so še navedli.