Letos mineva 70 let od začetka blagovne znamke TAM

Mariborska avtomobilska tovarna je od konca druge svetovne vojne veljala za enega temeljev tamkajšnje industrije. Začetki tovarne sicer segajo že v medvojne čase, saj so Nemci tam leta 1942 začeli s proizvodnjo letalskih delov za potrebe svoje vojske.

Po koncu vojne so se v Beogradu odločili, da se bo podjetje iz letalske preusmerilo v avtomobilsko industrijo, z začetkom leta 1947 pa je zvezna vlada podjetje preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno. Prva vozila so delali po češki licenci, kmalu pa je TAM postal največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v Jugoslaviji.

Leta 1961 so se preimenovali v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor, začeli so precej izvažati, zlasti na trge neuvrščenih držav, ukvarjali so se s proizvodnjo tovornjakov za potrebe jugoslovanske vojske. V osemdesetih letih je podjetje dajalo kruh več kot 8000 ljudem, pretežno moškim, leta 1986 so proizvedli 200.000. vozilo.

A tako kot je v začetku devetdesetih let prišlo do razpada Jugoslavije, je začel razpadati tudi ta veliki avtomobilski sistem. Po poskusu reorganizacije državne tovarne so znotraj koncerna ustanovili več manjših podjetij, zaradi izgube trgov pa so 3. junija 1996 za vse odvisne družbe, tudi za TAM, začeli stečajni postopek.

Leta 2001 so prej ločene družbe znova povezali in ustanovili Tovarno vozil Maribor (TVM), ki se je ukvarjala s proizvodnjo avtobusov. Nekaj let pozneje je omenjeno in v svetu že zelo ugledno podjetje prevzela skupina Viator & Vektor, kar se je spet izkazalo za usodno, saj je celoten poslovni imperij Zdenka Pavčka v času finančne krize zašel v težave, tako da se je 3. marca 2011 tudi usoda te družbe zaključila s stečajem.

Na pogorišče podjetja, ki je imelo zaradi kakovostnih avtobusov, tudi letaliških, spletene odlične poslovne vezi po vsem svetu, so kmalu zatem vstopili kitajski vlagatelji, ki zadnja leta z zelo ambicioznimi načrti nadaljujejo tradicijo avtomobilske industrije v mestu ob Dravi. Čeprav se tudi sami trenutno večinoma ukvarjajo s proizvodnjo letaliških in potovalnih avtobusov, je njihov cilj v najkrajšem času začeti s proizvodnjo električnih avtobusov.

To bi jim v prihodnje lahko prineslo tudi boljše poslovanje, saj je to vse od prihoda Kitajcev še vedno negativno, zaradi česar je pred časom prišlo do menjave na čelu družbe. Leto 2016 so končali s 15,5 milijona evrov prodaje, ki je v primerjavi z letom prej upadla, ob tem pa so pridelali skoraj 5,5 milijona evrov izgube. Ko je že kazalo, da bodo novi lastniki obupali, so se vendarle odločili odkupiti tudi proizvodne prostore, ki so jih do letos imeli v najemu.

Da se tudi sedanji upravljavci tovarne, ki zaposluje okoli 160 ljudi, zavedajo pomena nekdanje tovarne za mesto in regijo, dokazuje tudi, da so se h koreninam vrnili pri oblikovanju sicer nekoliko posodobljenega logotipa. Originalnega s tremi krogi in peterokrako zvezdo v sredini je ustvaril arhitekt Jaroslav Černigoj in je bil v uporabi do konca obstoja tovarne.

Ob tem so v podjetju konec prejšnjega tedna za Mariborčane in nekdanje zaposlene pripravili slovesno obeležitev jubilejne obletnice znamke TAM. Kar nekaj jih je prišlo pogledati proizvodnjo avtobusov in njihova starodobna vozila, največ zanimanja pa so poželi podzemni rovi pod poslovno cono Tezno, ki so preživeli tudi vojno in nekdanje podjetje.

Gre za kar 8512 kvadratnih metrov rovov 15 metrov pod zemljo, ki so jih naredili Nemci za nemoteno nadaljevanje proizvodnje ob vse pogostejših napadih na tovarno. Del teh so spremenili v uro in pol dolg ogled, kjer je na ogled fotografska razstava nastanku, vzponu, razcvetu in propadu stare tovarne ter predstavitev današnje Cone Tezno.

Sicer pa je zanimivo, da tudi 21 let po propadu nekdanje družbe TAM stečajni postopek še vedno ni zaključen. Kot je razvidno iz julija objavljenega zadnjega rednega poročila stečajne upraviteljice Vere Zavrl, na sodišču namreč še zmeraj potekajo nekateri pravdni postopki, tudi premoženje prav zaradi tega še ni v celoti unovčeno.