#družba 17.9.2017 12:33

Na kongresu Unesca v Ljubljani sprejem akcijskega načrta na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov

pripravila Sonja Poznič Cvetko

Ljubljana, 17. septembra - Ljubljana bo prihodnji teden gostila tridnevni svetovni kongres Unesca o prosto dostopnih izobraževalnih virih, na katerem je predviden tudi sprejem akcijskega načrta, s katerim bi uresničili že sprejete zaveze. Slovenija je ena od vodilnih držav na tem področju, takšno vlogo ji priznava tudi generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Prosto dostopni izobraževalni viri so digitalne vsebine, namenjene učenju, poučevanju in raziskovanju, ki so v javni lasti ali pod javno licenco in ki med drugim dopuščajo brezplačen dostop in uporabo. Unesco je sprožil razpravo o tem, kako uporabiti prosto dostopne izobraževalne vire v praksi, v prepričanju, da lahko ti razširijo dostop do kakovostnega izobraževanja, še posebej če ga organizirajo države in visokošolski zavodi.

Slovenija je ena od vodilnih držav na tem področju tudi zaradi iniciative OpeningupSlovenia in vzpostavitve Unesco katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje na Institutu Jožefa Stefana (IJS). Na pomembno vlogo Slovenije na tem področju je za STA opozorila tudi Bokova, za to so po njenih besedah poleg delovanja IJS na tem področju zaslužne tudi zaveze ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kot je omenila, je slovenska vlada naročila več kot 300.000 licenciranih vsebin, ki so jih pripravili izobraževalne ustanove, nevladne organizacije in tudi podjetja.

Svojo vlogo bo Slovenija izpostavila tudi na kongresu v Ljubljani, ki ga slovenska vlada soorganizira z Unescom. Kongres, ki se bo začel v ponedeljek, bo potekal kot medvladna konferenca, na njem pričakujejo več kot 500 udeležencev iz več kot 100 držav, med drugim pride tudi več kot 30 ministrov.

Gre za drugi svetovni Unesco kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih. Prvi je bil leta 2012 v Parizu. Z deklaracijo, ki so jo takrat sprejeli, so spodbudili, naj bodo vsi izobraževalni viri, ki jih financira vlada, prosto dostopni. Ker se za izobraževanje namenja vse manj sredstev, morajo oblikovalci izobraževalne politike upravljanje z njimi optimizirati, tako so pomembna rešitev tudi zahtevan prost dostop do virov tudi v javnih razpisih, meni Bokova.

Od pariškega kongresa pred petimi leti so po njenih besedah številne države prilagodile informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in izobraževalne politike, ki prevzemajo koncepte o prosti dostopnosti. Ljubljanski kongres in akcijski načrt, ki bo na njem sprejet, pa po mnenju Bokove pomenita novo priložnost za države, da od besed preidejo k dejanjem in uresničijo zaveze.

Na vprašanje, kaj je največji izziv za prihodnost na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov, je odgovorila, da je zavedanje o prosto dostopnih izobraževanih virih vse bolj razširjeno tako med učenci kot med izobraževalci, a njihova uporaba ni sistematična, zato je največji izziv zaveze nadgraditi s konkretnimi dejanji.

Prosto dostopni izobraževalni viri so namreč orodje za pomoč pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in graditvi družbe znanja skozi kakovostno in vseživljenjsko učenje za vse, je pojasnila Bokova.

Akcijski načrt, ki ga bodo sprejeli na kongresu v Ljubljani, bo po navedbah organizatorjev vključeval operativna priporočila in načrte za 195 članic Unesca o tem, kako prosto dostopne izobraževalne vire vključiti v izobraževalne sisteme in prispevati k digitalni transformaciji. Priporočila in načrte so pripravili tudi na podlagi šestih regionalnih posvetov, ki so jih od decembra lani do maja letos pripravili na Malti, v Katarju, na Mauriciusu, v Braziliji, Maleziji in Novi Zelandiji, dopolnili pa jih bodo tudi na podlagi razprav na ljubljanskem kongresu.

Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič bosta na kongresu v ospredju tudi pravni vidik in vidik kakovosti prosto dostopnih izobraževalnih virov, ki sta dandanes ključna izziva. Kot je poudarila, morajo biti izobraževalni viri zanesljivi, saj ne bi želeli, da bi bile vsebine, ki krožijo, neverodostojne. Glede avtorskega prava pa je pojasnila, da bo treba v skladu z deklaracijami, konvencijami in tudi usmeritvami EU poiskati prave poti zaščite avtorskih pravic, saj je pomembno, da je dostop do znanj čim večji.