Podjetja 12.9.2017 15:46

Na okrogli mizi v okviru celjskega sejma o neposrednih tujih investicijah

Celje, 12. septembra - Uvodni dan mednarodnega obrtnega sejma v Celju je bil namenjen tudi okrogli mizi na temo razbijanja mitov o tujih neposrednih investicijah, ki jo je pripravilo gospodarsko ministrstvo v sodelovanju z GZS in STA. Uvodoma je o tem spregovoril državni sekretar Aleš Cantarutti, sogovorniki pa so izpostavili rast naložb v zadnjem času.

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti.
Foto: Bor Slana/STA

Celje, Celjski sejem.
50. mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Okrogla miza z naslovom Razbijamo mite o tujih neposrednih investicijah, ki jo prireja direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v sodelovanju z GZS in STA.
Državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti.
Foto: Bor Slana/STA

Cantarutti se med drugim ni mogel izogniti pravkar najbolj aktualne teme o prihodu Magne v Slovenijo in je dejal, da se bo tudi iz tega primera največje tuje investicije po osamosvojitvi Slovenije mogoče veliko naučiti. Tudi njegova beležnica je že polna predlogov, kako odpraviti nekatere napake.

"Tuje neposredne investicije so zelo pomembne za slovensko gospodarstvo, saj nam ne prinašajo le neposrednih, pač pa tudi posredne učinke, ki so na dolgi rok morda še bolj pomembni. Ključnega pomena je prenos dobrih praks, saj Slovenija še vedno velja za relativno zaprto družbo v smislu delovnih migracij, dela v tujini, sprejemanj tujih strokovnjakov," je dejal državni sekretar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ob tem je poudaril, da se trend po gospodarski krizi vendarle obrača na bolje, tako da so se po letu 2013 občutno povečali prilivi tujih investicij, stanje naložb v letu 2016 je doseglo 13 milijard evrov, kar je skoraj tretjina slovenskega bruto družbenega proizvoda. Do leta 2020 si želijo priti na vsaj 15 milijard evrov, saj je Slovenija znotraj EU še vedno država z enim najnižjih deležev tujih investicij v BDP.

Matej Skočir iz agencije Spirit je potrdil njegove besede in dodal, da statistično še vedno največji delež tujih investicij predstavljalo vlagatelji z zahoda, vendar tudi v ozadju teh vse bolj pogosto stojijo kitajski in japonski vlagatelji, ki bi se na lestvici lahko povzpeli še precej višje.

Kot je še povedal, delež tujih investicij znotraj BDP sicer v Sloveniji res še vedno zaostaja za državami EU, vendar pa je v primerjavi z njimi zdaj zaznati precej bolj opazno rast. Med priložnostmi za nadaljnji prihod tujcev poleg dobre delovne sile in stabilnosti ter varnosti poslovanja skupaj s Cantaruttijem eno od možnosti vidita tudi v Brexitu, saj bo Slovenija lahko ponudila dobre pogoje britanskim podjetjem, ki si bodo poslovno želeli še vedno ostati znotraj okvirjev EU.

Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup prihaja iz skupine Bosch, ki je v Sloveniji uspešno prisotna že od leta 1973, in možnost vse večje prisotnosti tujega kapitala vidi tudi v spremembah lastništva srednje velikih družinskih podjetij pri njihovem medgeneracijskem prehodu. Sicer pa so po njegovem mnenju tuji vlagatelji v zadnjem času kljub nekoliko višji ceni delovne sile prepoznali pametno mešanico pogojev dela in poslovanja in so se začeli odločati za svoje naložbe v Sloveniji.

Za Jerneja Tovšaka z gospodarskega ministrstva je kljub slabšim rezultatom v preteklosti ključnega pomena naraščajoči trend v zadnjih letih. Za še boljši izkupiček je znova napovedal sprejem zakona o spodbujanju investicij, tako da poslej ne bodo več potrebni podobni posebni zakoni, kakršen je bil v primeru Magne. Pri tem je poudaril, da bo zakon izenačil možnosti tako tujih kot domačih investitorjev.

Je pa Tovšak dodal, da mora biti možnost razlastitve lastnikov nepremičnin v primeru, da ne najdejo skupnega jezika, vključena tudi v tak zakon. Zaveda se, da bo njihov predlog gotovo deležen ustavne presoje, a se mu to zdi prav, saj je prepričan, da v tem ni neustavnosti. "Takšne možnosti imajo v svojo zakonodajo vključene tudi druge države, tudi tiste najbolj razvite," je dodal Tovšak.

Nevenka Kržan iz svetovalne družbe KPMG je spomnila, da je bila pred bančno krizo bolj običajna praksa, da so slovenski vlagatelji odhajali v tujino, pri čemer se je pozneje izkazalo, da z dvomljivimi viri financiranja. Zdaj je trend drugačen, čeprav Slovenija še vedno zaostaja na lestvici konkurenčnosti. Krivdo za to gre pripisati predvsem stanju finančnega sektorja in nefleksibilnosti delovne sile, medtem ko varnost poslovanja, izkušeni kadri in infrastruktura vendarle privabljajo vse več vlagateljev iz tujine.

Raziskovalka Andreja Jaklič iz Fakultete za družbene vede meni, da je naša država nekaj priložnosti v preteklosti že zamudila, a številke tudi po njenem potrjujejo boljše čase. Tudi med študenti v zadnjih letih opaža veliko spremembo, saj izražajo željo po zaposlitvi v tujih podjetjih, ki jih vidijo kot rastoče in globalne ter ponujajo nova znanja in priložnosti.

Enega od primerov dobrih praks je predstavil župan Odrancev Ivan Markoja, občine, ki je še pred desetimi leti štela skoraj toliko glav govedi kot prebivalcev, danes pa tam uspešno delujejo kar štiri večja tuja podjetja, ki dajejo kruh domala vsem občanom, lokalnim podjetjem pa posle. To po njegovem vpliva tudi na razvoj infrastrukture ter demografsko sliko, saj so letos imeli še zadnjo generacijo devetih prvošolcev, že naslednje leto jih pričakujejo kar 25.