#družba 11.9.2017 11:18

V uvodu investicijske konference o pametnih rešitvah za slovenske občine

Ljubljana, 11. septembra - V Cankarjevem domu se je začela tridnevna konferenca o investicijskih priložnostih v Sloveniji. Ob uvodnem pozdravu ljubljanskega župana Zorana Jankovića nekaj desetim udeležencem, zlasti predstavnikom občin, se je konferenca začela s predavanji o konceptu javno-zasebnega partnerstva in o strategiji pametnih skupnosti.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Direktor Eko sklada Hinko Šolinc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Direktor Eko sklada Hinko Šolinc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Direktor Eko sklada Hinko Šolinc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Mitja Kumar iz Deloitte Slovenija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Mitja Kumar iz Deloitte Slovenija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Mitja Kumar iz Deloitte Slovenija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Mitja Kumar iz Deloitte Slovenija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Moderator Igor E. Bergant.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Moderator Igor E. Bergant.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Mednarodna konferenca o investicijskih priložnostih Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Župan Janković je bil v svojem uvodnem nagovoru kratek. Kot je napovedal, bo o investicijskih priložnostih v Ljubljani konkretnejši na popoldanski okrogli mizi skupaj z župani iz Kopra, Maribora in Novega mesta. Vseeno pa je izrazil pričakovanje, "da bo ta konferenca pokazala, da se splača vlagati v Slovenijo, Ljubljani in nepremičnine". Pri tem je še izrazil pričakovanje, da bi slovenska vlada podpirala vse investitorje, ne le tuje.

Partnerica podjetja KPMG za poslovno svetovanje in predsednica AmCham Slovenija Nevenka Kržan je zatem zbranim podrobneje predstavila koncept javno-zasebnega partnerstva in načelna pravila, ki veljajo v tem odnosu med javnim in zasebnim sektorjem. Načeloma gre za uresničevanje nekega cilja, ki je v javnem interesu s pomočjo znanja ali kapitala zasebnih podjetij, je poudarila.

Na ta način javnost - bodisi država bodisi občina ali kateri drug javni subjekt - dobi neko infrastrukturo hitreje, kot bi jo bilo sicer mogoče zagotoviti zgolj z javnimi sredstvi, je utemeljila Kržanova. Zasebno podjetje pa na drugi strani pričakuje nek normalen donos za svojo investicijo. "Na to radi pozabljamo. Ne smemo se bati zasebnega kapitala," je poudarila.

Predstavila je tudi nekaj uspešnih projektov javno-zasebnega partnerstva, tako v Sloveniji kot v Evropi. Lani je bilo v EU zaključenih 69 velikih projektov javno-zasebnega partnerstva s povprečno vrednostjo 174 milijonov evrov. Skupna vrednost tovrstnih projektov v EU z vrednostjo nad 10 milijonov evrov je lani znašala 12 milijard evrov.

To je sicer manj kot v letu 2015, ko je bilo zaključenih za 15,6 milijarde evrov projektov javno-zasebnih partnerstev. Najbolj dejavna v EU pa je pri tem Velika Britanija, ki je imela v lanskem letu realiziranih za več kot 3,5 milijarde evrov tovrstnih projektov, je še predstavila Kržanova.

Partner Deloitta Mitja Kumar je zatem ob predstavitvi strategij pametne skupnosti predstavil tudi inovativne rešitve, kako bi občine lahko pridobile tako sredstva kot z uporabo naprednih tehnologij izboljšale kakovost svojih storitev in jih hkrati tudi pocenile ter naredile okolju bolj prijazne.

Ob predstavitvi različnih tehnologij - od storitev v oblaku, blockchain tehnologije in interneta stvari do umetne inteligence, robotizacije in 3D tiskanja - in ob predstavitvi različnih načinov financiranja - od t.i. crowdfundinga do delitvene ekonomije - je Kumar zbranim predstavil tudi nekaj povsem konkretnih rešitev, ki bi jih lahko uporabljale slovenske občine.

Tehnologijo blockchain, ki načeloma onemogoča naknadno popravljanje podatkov, bi lahko občine uporabljale za številne naloge, celo za izdajo lastne digitalne valute za plačevanje določenih storitev, je predlagal. Uporabljali bi jo lahko tudi za glasovanje in volitve, za vodenje različnih evidenc in registracij ipd. Pri enostavnih javnih storitvah pa bi se bolj lahko zanašali tudi na robotizacijo oz. umetno inteligenco, da bi imeli zaposleni - ljudje - več časa za zahtevnejše naloge, je še predlagal Kumar.

Možnosti področja uporabe pametnih tehnologij je veliko, od uporabe na področju prometa do upravljanja z energijo in okoljem, je še predlagal Kumar.

Za občine je pri spodbujanju investicij po njegovih besedah ključno predvsem stabilno okolje, dobra infrastruktura in pa enostavni administrativni postopki. Predvsem pa je pomembno "aktivno targetiranje" potencialnih investitorjev, je še poudaril Kumar v današnjih uvodnih taktih investicijske konference, ki bo trajala do srede.

Današnji prvi dan je namenjen lokalnim regijam, predstavitvam županov in možnostim javno-zasebnega partnerstva. Med drugim bodo danes predstavili tudi strateške projekte v slovenskih občinah in potenciale za razvoj industrije. Govora bo tudi o energetski obnovi stavb, o reduciranju in obvladovanju investicijskih tveganj, pa tudi o t.i. nanoturizmu in razvojnih partnerstvih za razvoj podeželja ipd.