Podjetja 10.9.2017 8:45

Proizvodnja DEM letos zaradi slabe hidrologije zaostaja za načrti

Maribor, 10. septembra - Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v letu 2016 krepko presegle načrtovano proizvodnjo in poslovni izid, v prvem polletju letos pa je slika drugačna, kar v podjetju, ki je sicer del skupine HSE, pripisujejo izjemno nizki hidrologiji predvsem v aprilu, maju in juniju. Proizvodnja je tako kar za 35 odstotkov zaostala za načrti.

Maribor.
Stavba podjetja Dravske elektrarne Maribor.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot so za STA pojasnili v DEM, so v prvih šestih mesecih proizvedli nekaj manj kot 898 gigavatnih ur električne energije, kar predstavlja 65 odstotkov načrtovane realizacije in je najmanj v zadnjih desetih letih.

"Remonti in revizije agregatov so potekali v skladu z načrti, večjih del na proizvodnih enotah ni bilo, prav tako ne daljših izpadov zaradi okvar, zato je praktično edini vzrok za nizko proizvodnjo izjemno nizka hidrologija," pravijo v družbi.

Temu primerno so nižji tudi prihodki, ki v prvem polletju znašajo nekaj manj kot 29 milijonov evrov oziroma skoraj 21 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, dobiček pa v prvem polletju znaša dobre tri milijone evrov oziroma 38 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2016.

Sicer pa so v DEM te dni tudi v pričakovanju informacij o novem direktorju, saj se Viljemu Pozebu, ki je družbo vodil zadnjih sedem let, mandat izteče 29. septembra. V HSE so zato že začeli postopek imenovanja novega direktorja, kot so povedali za STA, pa zagovarjajo politiko razvoja in zaupanja v lastne kadre, zato so h kandidaturi povabili notranje kandidate. Ker kadrovski postopek še poteka, podrobnejših informacij za zdaj ne izdajajo.

Časnik Večer je pred časom sicer že špekuliral o možnih kandidatih, a so takrat v HSE napovedovali, da bo postopek imenovanja direktorja potekal v skladu z aktom o ustanovitvi, "na osnovi katerega ima ustanovitelj možnost direktnega iskanja direktorja, javnega vabila ali kombinacije obeh pristopov", za potrebe imenovanja pa so julija popravili akt o ustanovitvi mariborske energetske družbe.

Že po takratnih ugibanjih Večera naj bi bil prvi mož HSE Matjaž Marovt naklonjen kadrovski rešitvi znotraj DEM, med tistimi, ki bi lahko izpolnjevali pogoje pa naj bi bila oba Pozebova pomočnika Srečko Bračko in Vili Vindiš ter tehnični direktor Andrej Tumpej. Morda bi med notranje kadre lahko šteli še Sandija Ritlopa, je pisal časnik.

Sedanji direktor se od vodenja družbe poslavlja po sedmih letih, v DEM pa se je zaposlil leta 2001 kot direktor sektorja za ekonomiko. Leta 2008 je skupaj z Jožetom Zagožnom za nekaj časa celo prevzel vodenje HSE, leto pozneje je nastopil prvi mandat na čelu Dravskih elektrarn, novega so mu podelili leta 2013.

V tem času je družba dosegala lepe poslovne rezultate. Lani so tako leto zaključili s 65,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dober odstotek več kot leto prej, ter 14,6 milijona evrov čistega dobička oziroma kar 68 odstotkov več kot leto pred tem. V električno omrežje so poslali 2846 gigavatnih ur električne energije, kar je 12 odstotkov več kot leto prej.

Dravske elektrarne so s 240 zaposlenimi največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Z osmimi hidroelektrarnami na Dravi, tremi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami proizvedejo več kot petino vse električne energije v Sloveniji oziroma kar 80 odstotkov slovenske električne energije iz obnovljivih virov.

Letošnji poslovni načrt je predvideval 64 milijonov evrov prihodkov in 14 milijonov evrov čistega dobička, a se bodo glede na polletne dosežke temu težko približali. Za kaj takega bi morali do konca leta proizvesti 2820 gigavatnih ur elektrike. Poslovni načrt za letos predvideva tudi investicije v višini 6,2 milijona evrov.

V DEM so sicer v preteklosti načrtovali bistveno večje investicije v nove proizvodne vire, a ti zdaj stojijo tudi zaradi odhajanje dobička v centralo, s katerimi HSE financira 1,4-milijardno naložbo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Aktivnosti pri največji naložbi v črpalno hidroelektrarno Kozjak so tako trenutno ustavljene, čeprav je sklep o sprejetem državnem prostorskem načrtu veljaven.

Že dalj časa se ukvarjajo tudi z načrti za energetsko izkoriščanje Mure, kjer so koncesijo prejeli že decembra 2005, zaradi odločnega nasprotovanja dela lokalnega okolja in okoljevarstvenikov pa se postopek vleče že 12 let. Najbližje so izpeljavi hidroelektrarne (HE) Hrastje Mota, kjer je zdaj žogica na vladi.

Med načrtovanimi projekti je tudi postavitev vetrnih elektrarn na območju Ojstrice nad Dravogradom, kjer pa so prvotne načrte za postavitev osmih tovrstnih elektrarn morali zmanjšati na tri dopustne s skupno močjo deset megavatov.