Podjetja 9.9.2017 9:50

Počivalšek pred 50. Mosom: V gospodarstvu je več razuma kot v politiki

pogovarjala sta se Zoja Črnilec in Jure Bernard

Ljubljana, 9. septembra - Na letošnjem, 50. Mednarodnem obrtnem sejmu (Mos), ki se bo v Celju začel v torek, bo partnerska država Hrvaška. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek meni, da politični spori na srečo ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje s Hrvaško. Pravi, da je bilo v gospodarstvu tako ali tako vedno več razuma kot v politiki.

Bled.
Ministrer za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Kakšen je pomen Mosa za slovensko gospodarstvo?

Mos je največji gospodarski sejem v Sloveniji, pri katerem me navdušuje to, da se je razvil iz obrtniškega in postal splošni gospodarski sejem. Veseli me, da častitljiva 50. obletnica sejma sovpada s stabilno gospodarsko rastjo v Sloveniji. Zdaj je končno skoraj na ravni rasti iz leta 2008, pri čemer pa je treba poudariti, da so naša podjetja za razliko od takrat zdrava, manj zadolžena in še bolj izvozno usmerjena.

Všeč mi je praksa organizatorjev sejma, da si v zadnjih letih izbirajo države partnerice. Letos so se odločili, da bodo povezali regije, ne samo slovenskih, ampak tudi čezmejne - država partnerka je Hrvaška, kar je pomembno predvsem zato, ker gre za našo četrto najpomembnejšo zunanjetrgovinsko partnerko. S Hrvaško imamo trgovinske menjave za 4,64 milijarde evrov, od tega izvozimo za 2,54 milijarde evrov.

Zelo pomembno področje, ki pa je včasih bolj predmet politizacije, so investicijske aktivnosti na eni in drugi strani. Doslej je bilo slovenskih investicij na Hrvaškem za 1,61 milijarde evrov, hrvaških pri nas pa za 912 milijonov evrov.

Krona sodelovanja s Hrvati je turizem. Pomembno je, da število hrvaških gostov pri nas raste in bolj kot bomo uspešni v smislu ponudbe, boljši bomo.

Gospodarsko ministrstvo bo tudi letos nadaljevalo s prakso, da se v času sejma preseli v Celje. To delamo zato, da predstavimo delo ministrstva, da omogočimo gospodarstvenikom, da pridejo v stik z nami, in da podamo informacije o naših aktivnostih na vseh področjih.

Ali spor o meji s Hrvaško vpliva na gospodarsko sodelovanje med državama?

Politični spori na srečo ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje s Hrvaško. Doslej je gospodarstvo vedno našlo svojo pot za sodelovanje in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Bili smo, smo in bomo sosednje. Verjamem, da je bilo v gospodarstvu tako ali tako vedno več razuma kot v politiki. Mislim, da bomo tudi čez te čeri prešli z boljšim gospodarskim sodelovanjem.

Kaj je po vašem mnenju odločilno prispevalo k temu, da je Slovenija pogosteje na zemljevidu tujih investitorjev, in kaj je treba še storiti?

Kot država smo dolžni ustvarjati pogoje, da se bodo tako domača kot tuja podjetja odločala za investicije pri nas. To želimo nenazadnje ustvariti z zakonom o spodbujanju investicij, ki je v zaključni fazi priprave. Zakon bo septembra v medresorskem usklajevanju, verjamem, da bo na vladi oktobra in da ga bomo v začetku naslednjega leta tudi sprejeli.

Po trenutnem sistemu neposredno spodbujamo samo tuje neposredne investicije. Ocenjujemo, da je to nesprejemljivo in da potrebujemo zakon, s katerim bomo spodbujali vse investicije, tako domače kot tuje.

V zakonu imamo razdelano vprašanje pristopa do lokacij, do spodbujanja, do sistemskih okvirov in pristopanja do spodbud. Ob tem bomo težo spodbude in pomoči razdelili glede na razvitost Slovenije. Še vedno namreč obstaja potreba, da smo s spodbudami na nekaterih področjih Slovenije bolj aktivni. Tu mislim predvsem na sistemska območja Prekmurje, Maribor s širšo okolico, občine Trbovlje, Hrastnik, Radeče ter Pokolpje.

Napovedali ste prihod novih investicij.

Na začetku mandata smo si zadali cilj, da bomo v Slovenijo pripeljali vsaj deset novih investicij in kar nekaj dogovorov imamo že podpisanih. Ministrstvo je letos dodelilo finančne spodbude v višini 24,9 milijona evrov za tri večje investicijske projekte, ki se bodo izplačevale v več delih oziroma v več letih. Dodeljene spodbude še niso bile izplačane, predvidoma bodo v letih 2018 in 2019.

Ministrstvo ima v obravnavi še šest vlog večjih investicijskih projektov predvidenih investicij v višini 277,2 milijona evrov, ki naj bi ustvarili okoli 700 novih delovnih mest. Če bo vlada dodelitev neposrednih finančnih spodbud odobrila, bodo te znašale okoli 28,8 milijona evrov.

Ste lahko bolj konkretni?

Gre za investicije družb Novem Car, GKN, Yaskawa, Magna, Revoz, Reycap, Lek, Lonstroff in BSW. Pri slednjem gre za potencialnega investitorja v lesnopredelovalno panogo, s katerim smo v zaključni fazi dogovarjanj, nismo pa še preko ciljne črte.

Po njihovih ocenah gre za 457,6 milijona evrov investicij in pri vseh bomo sodelovali s pomočjo. Vseh zadev še nismo dokončno dogovorili, ampak bo šlo za preko 54 milijonov evrov pomoči v takšni ali drugačni obliki. Z omenjenimi investicijami je v tej fazi predvidenih 1500 novih delovnih mest.

Kako ocenjujete možnosti, da Magna vendarle investira v Sloveniji?

Pri Magni smo v finalu procesa. Zdaj se odvijajo še pogajanja med nevladnimi organizacijami in Magno glede okoljevarstvenega soglasja, pri čemer sem zmeren optimist, saj vem, da Magna konstruktivno sodeluje z vsemi zainteresiranimi v procesu. Upam, da se bodo zadnja nesoglasja razrešila še v teh dneh, kajti mislim, da bo v naslednjem tednu pri Magni padla odločitev, ali gre pri tej zadevi naprej.

Koliko je država doslej vložila za pridobitev investicije Magne?

Država je rezervirala približno 10 milijonov evrov za nakup zemljišč in za prvo fazo porabila del te rezerve, za nakup okoli 15 hektarjev zemljišč, torej približno 15 odstotkov sredstev. Denar je sicer rezerviran za občino Hoče, nikomur ga nismo dali. Ustvarjamo poslovno cono in če ne bo prišlo do Magnine investicije, bomo iskali druge uporabnike. Imamo zakon za vzpostavitev poslovne cone, zato bo ta na tej lokaciji stala v vsakem primeru. Če pa v petih letih ne naredimo nič, smo se v zakonu zavezali, da zemljišča spremenimo nazaj v kmetijska.

Kako lahko gospodarsko ministrstvo ukrepa, da bi zmanjšali strukturno neskladje na trgu dela in bi podjetja našla ustrezno delovno silo?

To je kompleksna zadeva, za katero sem mislil, da bom kot minister bolj uspešen, ne glede na to, da to ne spada neposredno pod naš resor. Še vedno menim, da bi z večjo prožnostjo zaposlovanja in odpuščanja prišli do več pogodb za nedoločen čas in manj prekarnega dela.

Če hočemo več pogodb za nedoločen čas, bomo morali biti fleksibilni, ker delodajalca nikoli ne morete prisiliti, da nekoga zaposli, če tega noče. Delodajalci morajo imeti možnost dihati s trgom. Če tega ne morejo narediti, iščejo rezervne rešitve, da ni treba zaposlovati.

Ne zagovarjam administrativnega reševanja minimalne plače. Menim, da je najboljša rešitev za minimalno plačo to, da pride Magna v Maribor, da izpolni obljubljeno - da bo neto plača 1250 evrov -, tako bodo ostali primorani dvigniti plačo. Z administrativnim urejanjem minimalne plače pa delamo škodo gospodarstvu, ne glede na to, da bo ta moja izjava podvržena strahoviti kritiki dela trga.

Najboljša borba za višjo plačo je to, da je povpraševanje po delu večje, kot je ponudba. To pomeni, da morajo delodajalci reagirati, če bodo hoteli imeti delavce. Se pravi, da je treba trg delovne sile preoblikovati. Potem je tu še šolski sistem. Treba je priti do tega, da bo gospodarstvo samo vlagalo v to, da se bodo otroci odločali za konkretne poklice in ne bodo bežali samo v družboslovni del. Obenem je treba pogledati na demografsko sliko in se odločati glede na to, koliko nas bo čez 20 let.

Menim tudi, da moramo nemudoma odpraviti vse ovire za zaposlovanje kadra iz novih članice EU. Naše gospodarstvo tako raste, da ne bo noben greh, če iz sosednjih držav, ki so že v EU, nemudoma zaposlimo delovno silo.